Bo Bill Gatesov naslednik Slovenec?

Stojite pred veličastnim poslopjem najmogočnejšega in najuspešnejšega podjetja 20 stoletja Microsoftom. Vstopite v stavbo, še nekaj korakov in že ste v dvigalu. Pritisnete zgornjo tipko, si popravite kravato in za hipec zatisnete oči. Zzzzz, čez nekaj tranutkov se boste iz oči v oči srečali z najvplivnejšim in najbogatejšim človekom na svetu Billom Gatesom.

Se lahko predstavljate kako zrete iz oči v oči z Billom Gatesom osebno in sklenete posel vašega življenja? Če ne in če nočete biti obsojeni na povprečnost morate filozofijo samega sebe in vašega podjetja spremeniti in to popolnoma in takoj. Večina ljudi si težko predstavlja srečanje že z direktorjem malo večjega podjetja, kaj šele z Billom Gatesom, Jackom Welschem (General Electric) in njima podobnimi. Za njih so izven njihovega dosega, previsoki, preveliki, premogočni in preveč nedostopni. Če pa si srečanje lahko predstavljajo bi se jim v primeru srečanja iz oči v oči šibile noge, vozlal bi se jim jezik, s pogledom bi zrli v tla,... Skratka počutili bi se majhne in nebogljene. Zmagovalci so drugačni.

Ponovno si oglejmo uvodni scenarij, le da zavrtimo čas za dve desetletji nazaj. Neznani mlečnozobi študent z mazoljastim obrazom in nekoliko prevelikimi očali, počasi stopa proti ogromnemu nebotičniku računalniškega velikana IBM. Ob vhodu ga nekoliko posmehljivo pozdravi vratar ter mu pokaže dvigalo. Mladenič, vstopi in se čez dve uri vrne s pogodbo v roki, ki mu je odprla pot med zvezde.

Koncem osemdesetih let se je z oživljanjem gospodarstva po naftnem šoku ter vse večjim poslovanjem, tako domačim, kot tudi mednarodnim občutno povečalo pisarniško delo ter posledično povpraševanje po indigo papirju. Vrsto podjetnikov in podjetij je vložilo velika sredstva v posodobitev obstoječih kapacitet za proizvodnjo indigo papirja ter v izgradnjo novih. Posel z indigo papirjem je bil namreč izredno donosen. Naložbe v posel z indigo papirjem so se takrat vsem zdele varne, celo odlične. Predvsem pa je bio pomembno, da je trg rasel. Na področju računalništva je v istem času kraljeval IBM, ki je proizvajal in tržil velike računalniške sisteme. Za IBM je bila prihodnost logično nadaljevanje preteklosti in sedanjosti in tudi IBM se je čutil varnega.

Nekateri so vedeli, da bo drugače in tudi mislili so drugače.

Steve Jobs in Vozniak sta imela vizijo osebnega računalnika. V kleti sta sestavila osebni računalnik Apple, ki je korenito spremenil poslovni svet in celotno človeško družbo. V hitrem času sta s svojim podjetjem Apple računalnike približala širši množici, zavzela velik tržni delež ter celo ogrozila IBM-ov primat. V začetku so si podjetja in podjetniki, ki so svoj kapital in vire vložili v indigo papir, še naprej meli roke. Računalniki pa so vse bolj krčili njihov trg.. Zaradi vse slabših rezultatov in velikih začetnih vložkov so mnogi proizvajalci indigo papirja vložili še dodatna sredstva v trženje in prodajo, a vse zaman.

V nekaj letih so vsi ali skoraj vsi propadli. Tudi IBM, speči velikan, je kljub začetnemu zatiskanju oči moral spoznati, da prihodnost ni le v velikih računalnikih. Če je hotel obstati se je moral hočeš nočeš spustiti v boj z Applom na področju osebnih računalnikov. Pričela se je bitka za prihodnost in IBM je hotel zmagati. V letu 1981 se je odločil, da pošlje na tržišče svoj prvi osebni računalnik. Podjetje je pridobilo vse glavne sestavne dele računalnika na trgu. Zunanje partnerje so uporabili pri hardverju, softverju in distribuciji, s čimer si je v veliki meri zmanjšal investicijske vložke pri prodoru na trg. To jim je omogočilo, da so z novim izdelkom prodrli na trg v vsega petnajstih mesecih. Celo več, IBM-u je uspelo prehiteti Apple in prevzeti vodstvo na trgu. IBM-ov pristop so takrat mnogi hvalili z velikim občudovanjem, toda s časom so se pričele kazati tudi slabosti izbranega pristopa, saj sta odprta zgradba in avtonomija njegovih partnerjev naravnost vabili k posnemanju.

Odprta zgradba, ki je temeljila na standardih in komponentah, ki so bile široko dosegljive, je omogočila konkurenci, da se je izredno hitro prilagodila ter lansirala na trg IBM kompatibilne računalnike. IBM se je odločil, da vrne udarec z izboljšano in posodobljeno zgradbo osebnega računalnika, a od njegovega vodstva in prednosti ni ostalo prav veliko.

Za uspeh projekta bi moral IBM uskladiti mnogo medsebojno povezanih, relativno samostojnih, delov sistema. Tu se je pokazala vsa IBM-ova nemoč, saj nekdanji partnerji niso več hoteli slediti njegovemu vodstvu. Za prevlado v računalništvu je IBM storil eno ključno napako, ki je odločila končnega zmagovalca. Spregledal je, da je poslovno jedro računalnika programska in ne strojna oprema. V računalniški industriji se je bil težek bolj za prevlado in vsi so se videli kot zmagoavlce, zagotovo pa se nikomur ni niti sanjalo, da bo iz boja kot zmagovalec izšel mozoljasti deček z nekoliko prevelikimi očali, Bill Gates.

Kakšni so torej zmagovalci?

Če hoče podjetnik dolgoročno uspeti se ne sme zapirati le znotraj svoje lastne panoge. Pozorno mora spremljati dogajanja in trende v širšem okolju, saj lahko inovacija ali sprememba na popolnoma nepovezanem področju bistveno spremeni njegovo podjetniško panogo.

Vedno mora delovati dolgoročno dolgoročni viziji tudi prilagajati strateški namen. Podjetnik ne sme vztrajati v zgrešenih naložbah. Hitro in učinkovito se mora prilagoditi novim pogojem in po potrebi zapustiti panogo in to kljub izgubi začetnega vložka, saj vstrajanje v nepravem poslu dolgoročno vodi v propad. Podjetnik mora tudi dobro poznati in razumeti svojo panogo, Predvsem pa mora poznati svoje poslovno jedro. Zavedati se mora, da je njegov uspeh odvisen predvsem od poslovnega jedra in da slednje lahko tudi spremeni.

In še zadnji in najpomembnejši nauk.

Zmagovalci se nikoli ne zapirajo v meje, ki se jim vsiljujejo ko opazujejo svet. V svetu namreč velja, da se moramo močnih bati, da David ne more premagati Goljata in da golobradi mladenič ne more podpisati pogodbo z multinacionalko. Zmagovalci razmišljajo drugače. Ne zapirajjo se v svoj vrtiček. Verjamejo, da lahko sodelujejo z Goljatom in ga celo premagajo ter sklenejo posel s komurkoli, tudi z IBM-om. Čepav večje in vplivnejše od sebe spoštujejo se jih ne bojijo. Ob srečanju z njimi se jim ne vozlja jezik in ne šibijo se jim kolena. Predvsem pa se jih ne izogibajo, celo več z njimi iščejo enakovredne partnerske odnose. Oni ne čakajo na priložnosti, marveč jih ustvarjajo. Verjamejo v svojo vizijo ter z vso svojo bitjo delujejo kot zmagovalci. Nikoli, prav nikoli se ne počutijo podrejene, nemočne in izgubljene.

Torej bo Gatesov naslednik Slovenec?

mag. Tomaž Korelc, MBA