Varovanje blagovne znamke

Podjetniki danes čedalje pogosteje posegajo po pravnem varstvu svojih znamk. Kaj, kako, kdaj in kje registrirati oziroma zaščititi svojo znamko ?

Večina slovenskih podjetij in podjetnikov svojih blagovnih znamk v preteklosti ni zaščitila. Tako so večkrat nastali neljubi zapleti. Vsem je dobro znan zgled Iskrinega telefonskega aparata Eta, ki je s svojo obliko vzbudil tek mnogim ponarejevalcem. Podobno se je dogajalo tudi drugim slovenskim podjetjem. Med drugim je Mura umaknila blagovno znamko Gallus, Elan pa svojo smučko PSX z japonskega trga, saj je bilo ime pravno varovano.

Samo kot zanimivost naj poudarim ime Iskrinega aparata Eta. Prav zanimivo bi bilo spremljati njegovo prodajo v Španiji, kjer deluje separatistična organizacija Eta.

Na napakah nekaterih slovenskih podjetij so se učili poznejši rodovi podjetnikov, tako da danes pogosteje posegajo po pravnem varstvu svojih znamk. Ker se zdi mnogim še vedno visoka znanost, želimo v naslednjih vrsticah podati nekaj osnovnih podatkov o zaščiti in varovanju znamke. Več o tem lahko izveste na Uradu za intelektualno lastnino Republike Slovenije. Po izkušnjah lahko rečemo, da vam bodo prijazno sporočili vse potrebne informacije.

Na Uradu za intelektualno lastnino z registracijo blagovne oziroma storitvene znamke zaščitimo znak, ki je v gospodarskem prometu namenjen razlikovanju blaga in storitev iste ali podobne vrste. Znak, ki lahko postane znamka, je slika, risba, beseda, izraz, vinjeta, šifra, kombinacija teh znakov in kombinacija barv. Če je znak sestavljen iz besed ali črk ali kombinacije besed ali črk, varstvo znamke obsega te besede, črke ali kombinacije, njihove transkripcije (prevodi) ali transliteracije (prepisi v druge pisave), napisane v kakršni koli pisavi, barvi ali izražene kako drugače.

Kot znamke ne moremo zavarovati znaka, ki:

- ne more biti znamka;

- je brez slehernega razlikovalnega učinka;

- lahko v gospodarskem prometu označuje izključno vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografski izvor ali čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitev ali druge značilnosti blaga ali storitev;

- vsebuje ali je sestavljena iz geografske označbe, ki označuje vina ali žgane pijače, če prijava znamke velja za vina ali žgane pijače, ki nimajo takega izvora;

- je sestavljena izključno iz znakov ali označb običajnih v jezikovni rabi ali v dobroverni in ustaljeni praksi trgovanja;

- je sestavljena izključno iz oblike, ki izhaja iz same narave blaga ali je nujna za dosego tehničnega učinka ali daje blagu bistveno vrednost;

- nasprotuje javnemu redu ali morali;

- zavaja javnost, zlasti glede narave, kakovosti ali geografskega izvora blaga ali storitev;

- vsebuje uradne znake ali punce za kontrolo ali jamstvo kakovosti blaga ali jih posnema;

- za katerega ni bilo izdano dovoljenje pristojnih organov.

- vsebuje ali posnema znamenja, embleme ali grbe in imajo poseben javni pomen, razen če so pristojni organi zanje izdali dovoljenje za registracijo.

Vir: Spletna stran Urada RS za intelektualno lastnino (http://www.uil-sipo.si).

Brez dovoljenja pristojnega organa države ali organizacije pa tudi ni mogoče kot znamko zavarovati državnega ali drugega javnega grba, zastave ali emblema, imena ali kratice imena kakšne države ali mednarodne organizacije, ali znakov, ki navedene oznake posnemajo.

Podobo ali ime kakšne osebe se sme zavarovati samo z njeno privolitvijo. Podobo ali ime zgodovinske ali druge znamenite osebnosti pa se sme zavarovati le z dovoljenjem pristojnega organa za upravo.

Če razmišljate o prijavi znamke, morate vedeti, da mora nosilec znamko uporabljati. To je njegova pravica in dolžnost. Drugače lahko vsakdo izpodbija znamko zaradi neuporabe v vsem času njene veljavnosti, vendar ne pred iztekom petega leta od vpisa znamke v register znamk urada.

Uporaba znamke pomeni, da nosilec znamke z znakom označuje svoje izdelke ali storitve ter jih daje v promet. Uporaba znamke obsega tudi uporabo zavarovanega znaka na sredstvih za pakiranje, v katalogih, prospektih, navodilih, oglasih, računih in korespondenci.

Varstvo z znamko pa ne izključuje pravice drugega, da uporablja v gospodarskem prometu enak ali podoben znak za označevanje druge vrste blaga oziroma storitev, razen če je zavarovani znak znana znamka. Ista pravna ali fizična oseba ima lahko identičen znak za več vrst blaga oziroma storitev ter tudi več različnih znamk za identično vrsto blaga oziroma storitev.

V skladu z veljavno zakonodajo v RS lahko združenja pravnih in fizičnih oseb določen znak zavarujejo tudi kot kolektivno znamko. Kolektivna znamka je znamka, s katero si vsak, ki izpolnjuje s pravilnikom združenja določene pogoje, pridobi pravico uporabljati ta znak za označevanje svojih izdelkov oziroma storitev v gospodarskem prometu.

Kdaj in kje varovati?

Znamka daje individualno značilnost izdelku oziroma storitvi posameznega gospodarskega ali fizičnega subjekta, ki nastopa na trgu, ter s tem opozarja konkurente in potrošnike na svojo prisotnost in dejavnost. S pridobitvijo varstva znamke si zagotovimo izključno pravico do uporabe določenega znaka za označevanje svojih izdelkov ali storitev ter preprečimo vsakomur, da bi za identične ali podobne izdelke ali storitve uporabljal identičen ali zavajajoče podoben znak ter s tem škodil pri trženju naših izdelkov ali storitev.

Preden se odločite za zaščito znamke, morate seveda dobro premisliti, kaj in kako boste varovali.

Varovati ne morete kar vsevprek, marveč morate ob prijavi točno navesti izdelke oziroma storitve, ki se bodo označevali s prijavljenim znakom. Izdelki in storitve morajo biti razvrščeni in označeni po mednarodni klasifikaciji blaga in storitev. Seznama kasneje ni mogoče dopolnjevati ali spreminjati, zato je treba pred registracijo dobro premisliti. Osnovne razrede mednarodne klasifikacije blaga dobite na Uradu za intelektualno lastnino.

Odgovoriti si morate tudi na vprašanje, kje boste varovali. Varstvo svojih znamk si morate zagotoviti za vsako državo, v kateri nastopate, saj pravno varstvo v Sloveniji še ne pomeni avtomatičnega varstva tudi v Nemčiji. Ne glede na to, ali želi pravna ali fizična oseba zaščititi blagovno znamko samo na področju Slovenije ali tudi širše, mora najprej pridobiti nacionalno varstvo, torej varstvo v Sloveniji, sledi pa pridobitev v tujini. Smiselno je varovati predvsem tam, kjer svoje izdelke ali storitve tržimo.

Zahtevo za mednarodno registracijo lahko vloži tisti, ki ima v Sloveniji resno in dejansko podjetje ali stalno prebivališče ali slovensko državljanstvo. To pomeni, da ni ovir, ki bi preprečevale podjetnikom registracijo njihovih blagovnih znamk.

Prijavo za pridobitev nacionalnega varstva lahko vložite osebno ali prek patentnega zastopnika pri Uradu RS za intelektualno lastnino, bodisi neposredno v sprejemni pisarni urada bodisi po pošti oziroma prek telefaksa (v tem primeru morate izvirnik prijave predložiti v enem mesecu).

Urad ponuja prijaviteljem osnovne informacije o pripravi vloge in postopku, v čitalnici urada pa so na vpogled celotna besedila doslej priznanih znamk. Urad za plačilo ponuja tudi možnost računalniškega poizvedovanja v njihovih bazah.

Po veljavnih predpisih lahko domače pravne in fizične osebe neposredno vlagajo prijave in opravljajo vsa dejanja pred uradom, tuje pravne in fizične osebe pa v postopku pred uradom uveljavljajo svoje pravice le prek zastopnika, vpisanega v register zastopnikov urada.

Nosilec oziroma prijavitelj znamke lahko na temelju nacionalne registracije ali prijave znamke v Republiki Sloveniji mednarodno registracijo znamke po Madridskem sporazumu in Protokolu k Madridskemu sporazumu, katerega članice so skoraj vse pomembnejše evropske države. Prijava za mednarodno registracijo se vloži prav tako pri Uradu RS za intelektualno lastnino, ki pošlje vlogo na Svetovno organizacijo za intelektualno lastnino v Ženevi. Prijavo za varstvo znamke lahko vsakdo vloži tudi pri ustreznih organih držav po vsem svetu oziroma tam, kjer se pojavlja na trgu, vendar mora v tem primeru postopek izvesti prek zastopnikov, vpisanih v register teh držav. Omeniti velja, da se pristojbine plačajo za vsako državo ali skupino držav posebej, tako da so končni zneski lahko tudi precej visoki.

Kaj mora vsebovati prijava znamke?

Postopek za priznanje varstva zahteva, da na Uradu za intelektualno lastnino vložite prijavo znamke, ki mora vsebovati:

•  zahtevo za priznanje znamke na izpolnjenem obrazcu UVIL Z-1 (DZS, obrazec 0,57);

•  seznam proizvodov oziroma storitev v dveh izvodih, v katerem so proizvodi in storitve razvrščeni po mednarodni klasifikaciji blaga in storitev ter ki vsebuje podpis prijavitelja;

•  videz znaka v črno-beli tehniki v 6-ih izvodih, če se zahteva zaščita znaka v barvi, pa tudi videz znaka v barvi v 6-ih izvodih;

•  splošni akt o kolektivni znamki, če se zahteva varstvo kolektivne znamke;

•  potrdilo o plačilu predpisane prijavne pristojbine;

•  dokazilo o prioriteti, če se ta zahteva;

•  pooblastilo zastopniku, če prijavo vloži zastopnik.

Če zahteva ne vsebuje navedenih sestavin, urad pozove vložnika, da dopolni zahtevo, ko pa je ta popolna, jo urad vodi kot prijavo ter jo zaznamuje z datumom vložitve prijave in številko. Od dneva vložitve prijave ima prijavitelj prednostno pravico pred vsemi, ki za identičen znak vložijo kasnejšo prijavo. To pomeni, da vlagateljeve pravice, če ni nobenih pomanjkljivosti ali nasprotovanj, veljajo od dneva vložitve prijave.

Sledi formalni preizkus, v katerem preizkuševalec ugotavlja, ali prijava izpolnjuje zahteve Zakona o industrijski lastnini in Pravilnika o postopku za priznanje znamke. Pri formalnih pomanjkljivostih prijave urad ponovno pozove prijavitelja, da jih odpravi, ter postopek nadaljuje po ustrezni dopolnitvi. Po opravljenem formalnem preizkusu prijave urad preizkusi pogoje za priznanje znamke. Če predmet prijave oziroma znak ne nasprotuje določbam zakona, ki predvidevajo, kdaj se z znamko določenega znaka ne more zavarovati, urad objavi podatke iz prijave v svojem uradnem glasilu - BIL (Bilten za industrijsko lastnino).

Po objavi glavnih podatkov lahko vsakdo v treh mesecih od dneva objave vloži ugovor proti varstvu blagovne znamke. Urad mora v tem primeru preizkusiti pogoje za priznanje znamke ter nato izdati ustrezno pozitivno ali negativno odločbo.

Če ni vloženega ugovora, urad po prejemu predpisanih pristojbin za veljavnost znamke za prvih deset let in za izdajo listine, ki jih plača prijavitelj, izda odločbo o priznanju znamke, podatke o izdani odločbi objavi v svojem uradnem glasilu BIL in na koncu izda listino.

Registracija znamke velja 10 let od dneva vložitve prijave, vendar se lahko njeno veljavnost za enako obdobje neomejeno podaljšuje.

NASVET:

Seznama izdelkov in storitev z zaščitenim znakom kasneje ni mogoče dopolnjevati ali spreminjati, zato pred registracijo dobro premislite.
 
 
Avtor: mag. Tomaž Korelc, MBA