Zakaj na sejem?

Zakaj je navzočnost na sejmu vedno pomembnejša? Ustavite se in vprašajte: “Kam gre naše podjetje?”

Sprejmite odločitev in se udeležite sejma s svojega področja, s stojnico ali brez nje. Tam bo čas za refleksijo, izmenjavo izkušenj, nabiranje novih idej, širjenje obzorij in navsezadnje sklepanje novih poznanstev oziroma navezavo potencialnih stikov. Hkrati gre za potovanje v tujino, spoznavanje tujih dežel, kultur in oblik dela. Vzemite to kot pustolovščino ali delovni dopust in si napolnite baterije.

Konec recesije

Sejmi so še vedno prvovrsten gospodarski in medijski dogodek, o tem ni dvoma. Recesija v razvitem gospodarstvu je prinesla krizo tudi v cvetočo sejemsko dejavnost, predvsem v Nemčiji, kjer prirejajo največ vodilnih svetovnih sejmov. Posledica je upad števila obiskovalcev in razstavljavcev. Vendar je bila stagnacija tudi spodbuda za sejemske hiše, da sejme osvežijo, združijo ali preprosto opustijo. Tako že dosegajo prve pozitivne rezultate, kajti edino smiselno je delovati v smeri napredka in koristi za vse.

ZAKAJ TOREJ NA SEJEM?

1. V kombinaciji z najsodobnejšo avdio-vizualno opremo je mogoče ustvariti idealno okolje za predstavitev številnih izdelkov, storitev, smernic in novih idej.

2. Prednost sejemskega sistema je v lahkotnosti konstrukcije, ki zagotavlja, da je poudarek sejemske postavitve na prepoznavnosti in privlačnosti podobe podjetja ali izdelka.

3. Sejem kot tak presega omejitve tradicionalnega koncepta prostora in omogoča tudi osebni stik s poslovnimi partnerji.

4. Izvirnost in sporočilnost sejma povečata ugled podjetja, ki se predstavlja, in posredno pričata o kakovosti izdelkov ali storitev.

5. Promocija na sejmih oziroma prodajnih mestih omogoča poslovnim partnerjem in potrošnikom živ in neposreden stik s predstavljenimi izdelki in storitvami.

6. S ponudbo, predstavljeno na določenem sejmu, si obiskovalec ustvari sliko te panoge in poišče zanj najprimernejšo obliko.

BODITE IZVIRNI, DOMISELNI, DRUGAČNI

- Ste se že vozili v tovornjaku iz pleksi stekla?
- Ste že videli eleganten ženski čevelj, visok šest metrov?
- Ste mogoče hodili po tipkovnici, ki je bila velika kot vaša dnevna soba?

Vse to so izzivi oblikovalcev sejemskih stojnic na sejmiščih po svetu in pri nas.Pomislite na klasično tržnico z zelenjavo in sadjem. Veliko ljudi kroži po njej. Nekateri samo opazujejo, spet drugi iščejo kakovostne izdelke. Najdemo tudi ljudi, ki so prišli opazovat tekmece, in vse to se dogaja v povezavi s prodajo izdelkov in storitev.

Sejem – tržnica

Prav to se dogaja tudi na sejmih, le da bolj prefinjeno. Sejmi so lahko postavljeni na prostem kot tržnice, lahko so v velikih, za to specaliziranih dvoranah ali pa v razkošnih hotelih in namenjeni le peščici ljudi. Stojnice so barvite, majhne in velike, ampak vse z namenom, da vas potegnejo v svoje srce.

Današnje sejemske stojnice so del marketinške strategije posameznega podjetja in s svojo obliko so le delček v sestavljanki marketinškega nastopa. Za dobro sejemsko predstavitev potrebujemo rešitev na vseh nivojih. Tako grafično (brošure, logotipi, poslovna darila, vabila) kot konstrukcijsko. Vsaka stojnica se mora prilagoditi izdelku ali storitvi, ki jo podjetje predstavlja. Stojnica je prostorska vez med stranko in ponudnikom, zato mora biti ravno prav uradna in sproščena ter nabita s pozitivno energijo za uspešno sklenjen posel.

Prostor, ki pritegne

Ni pomembno, ali je stojnica majhna, velika ali celo v več nadstropjih, bistvenega pomena je njena sporočilnost in poudarjanje izdelka oziroma storitve naročnika. Oblikovalec se mora soočiti z izzivom, predstaviti podjetje v morju ponudnikov iste stroke, saj so sejmi usmerjeni v ozko strokovno področje in velikokrat večina razstavljavcev ponuja iste izdelke oziroma storitve. Oblikovalčev cilj je dosežen takrat, ko naključnega mimoidočega prepriča, da stopi čez rob modre preproge in se prepusti, da ga stojnica vsrka vase. Prav tako kot nas pritegne velika rdeča lubenica za pravo ceno na zelenjavni tržnici. Princip je isti, samo oblikovalci so drugi. 

Oblikovalčev cilj je dosežen takrat, ko naključnega mimoidočega prepriča, da stopi čez rob modre preproge in se prepusti, da ga stojnica vsrka vase.

Avtorja: Barbara Bačnik in Grega Krivc