Načini ustvarjanja

Ustvarjalno mišljenje, 2. del

Ustvarjanja nečesa novega se nikakor ne lotimo s praznim listom papirja. Česa takega je bil sposoben le največji skladatelj vseh časov W. A. Mozart, ki je svoje skladbe zapisoval brez poprejšnjih zapiskov. Kljub vsemu tudi zanj trdijo, da je imel pripravljene načrte skladb, in sicer kar v svoji glavi. Ko so bile dokončane, jih je zapisal.

Pri ustvarjanju česarkoli novega si lahko pomagamo z različnimi uveljavljenimi metodami. Mednje sodi naslednjih pet klasičnih načinov ustvarjanja.

Evolucija

Nove zamisli in rešitve vedno rastejo iz drugih obstoječih zamisli in rešitev. Osnovni namen te metode je doseči znatno izboljšavo z uporabo vrste majhnih izboljšav na različnih delih obstoječe rešitve. Govorimo o postopnem izboljševanju, ki po izvedbi večjega števila manjših korakov lahko pripelje do rezultata, ki se znatno razlikuje od izvirnika. Mnogo čudovitih izdelkov, ki jih danes uporabljamo, je dosežek postopnega razvoja v majhnih korakih v daljšem časovnem obdobju.

Lep primer je avtomobilska industrija. Vsak nov model ima številne novosti in ohrani vse dobre lastnosti predhodnikov. Primerjava današnjih avtomobilov s tistimi izpred nekaj desetletij nam razkrije osupljiv napredek. Evolucijski pristop ni primeren samo pri tako zapletenih proizvodih, kot je avtomobil. Dober primer je preprost lesni vijak. Med mnogimi izboljšavami omenimo, da imajo današnji vijaki ostrejše in strmejše navoje za lažje in hitrejše vrezovanje v les, kar omogoča čvrstejše pritrjevanje.

Metoda evolucijskega razvoja nosi v sebi ključno vodilo ustvarjanja: »Vsako že rešeno težavo lahko vnovič rešimo veliko bolje!«

Sinteza

Z združevanjem obstoječih idej lahko razvijemo povsem nove rešitve. Pri tej metodi poizkušamo povezati dve ali več znanih zamisli v nekaj novega, v nekaj, kar še ne obstaja.Ideja 1 + Ideja 2 = Ideja 3

Poizkušajte v mislih povezati nekaj, kar se vam zdi, da nikakor ne sodi skupaj. Presenečeni boste! Vaši možgani delujejo tako, da vedno iščejo povezave. Preverite! Za vajo povežite smučanje in potapljanje. Nemogoča kombinacija, boste rekli. V svojih mislih že vidite potapljača s smučmi, smučarja s potapljaško opremo ali kaj podobnega. V tem trenutku je za vas to morda povsem neuporabno. Ni pa izključeno, da se nekomu ni ravno pri tej povezavi 'posvetilo' in je ustvaril povezavo, ki bo pomenila nekaj novega.

Pred 10 leti, kar ni tako davno, še nihče ni govoril o mobifonih (telefon + fotoaparat) in telefonih za igranje igric, poslušanje glasbe ali gledanje televizije. Nekdo je bil prvi, ki je to predlagal. Veliko podobnih priložnosti za povezovanje je še neodkritih. Poizkusite! Res potrebujete smučarsko karto? Zakaj ne bi bil vaš telefon tudi to?

Novih zamisli, ki so nastale s povezovanjem različnih stvari, je okrog nas vse polno:

•    učenje + igranje = privlačna igrica za učenje in igranje,
•    nakupovanje + varstvo otrok = igralni kotiček v trgovini, da starši v miru opravijo nakup,
•    McDonald's + vzeti hrano s seboj = McDrive,
•    knjiga + zvezek = delovni zvezek,
•    kavarna + internet = kiberkavarna.

Revolucija

Revolucija pomeni značilno razlikovanje nove ideje od stare. Pod vprašaj postavimo neko značilnost, ki je do zdaj veljala za ključno. Kot primer lahko vzamemo izboljšanje procesa poučevanja. Pri evoluciji se vprašamo, kako naj učim bolje, pri revoluciji pa bi se profesor vprašal, zakaj ne bi nehal poučevati in bi namesto mene to počeli študenti sami. Primer revolucionarnega pristopa bi lahko našli tudi pri iskanju vedno učinkovitejših strupov za zatiranje termitov. Namesto s strupi bi se uničevanja termitov morda lahko lotili z zamrzovanjem ali uničevanjem z mikrovalovi.

Bančni avtomati so pogosto žrtve vandalskih izpadov. Tipkovnica je osrednji del današnjih bankomatov, zato bi se z evolucijskim pristopom najprej lotili njenega izboljševanja. Si lahko zamislite bankomat brez tipkovnice? Seveda! Danes jo ima že vsak pri sebi in jo na vsakem koraku nosi s seboj. V mislih imam vaš mobilni telefon, s katerim bi upravljali bankomat.

Vnovična (dodatna) uporaba

Pri vnovični uporabi se sprašujemo in iščemo možnosti za uporabo nečesa obstoječega tudi za druge namene poleg osnovnega. Kadar želimo nekaj starega uporabiti na nov način ali za neko novo uporabo, moramo najprej pozabiti na prvotni namen. Znebiti se moramo predpostavk in omejitev, ki smo jih povezali z osnovno uporabo.

Barvo na primer lahko uporabimo za barvanje, lahko pa jo uporabimo tudi kot lepilo. Podobno lahko čistilno sredstvo uporabimo tudi za uničevanje mravelj. Ali ne bi bil vaš mobilni telefon v košarkarski dvorani primeren kot dodatni semafor, na katerem bi si med odmorom lahko ogledali vso statistiko, kot si jo lahko ogledate doma na TV-zaslonu?

Sprememba gledanja

Pogosto se trudimo izboljševati neko idejo vedno v isti smeri. Včasih zato, ker pretirano zagovarjamo točno določeno rešitev in zaradi tega ne vidimo drugih priložnosti. Če spremenimo zorni kot gledanja, lahko najdemo presenetljive možnosti za izboljšave.

Poglejmo si nekatere primere:

•    Samopostrežna trgovina: namesto da prodajalec streže kupcem, si kupec postreže sam (postrežba je hitrejša in cenejša, hkrati se poveča promet).

•    Bencinska črpalka: namesto črpalkarja si gorivo natoči vsak sam (črpalkar je po novem pretežni del časa prodajalec).

•    Preganjanje kune s podstrešja: kuna se rada naseli na podstrešju. Rešimo se je lahko tako, da ji zapremo vse dostopne poti na podstrešje ali da jo nekako ujamemo (potrebujemo pomoč lovca). Obstaja tudi tretji, elegantnejši način. Kuno preženemo z napravo, ki oddaja valove točno določene frekvence, ki kunam ne ustreza.

Pri reševanju težav se moramo zavedati pomembnega dejstva: »Cilj je rešiti težavo, in ne nekomu dokazati, da je točno določena pot edina pravilna.« Če neka rešitev ne daje pričakovanih rezultatov, naredimo preskok in poizkusimo težavo rešiti drugače.

Avtor: Andrej Dobrovoljc