Ustvarjalno reševanje težav

Težava? Ne, izziv!

Sposobnost ustvarjalnega mišljenja je danes zelo dragocena. Povsod, kjer rešujemo težave, nam pride prav. Ljudje, ne glede na poklic, starost ali okolje, v katerem živimo in delamo, glavnino svojega časa porabimo prav za reševanje težav.

Nekatere težave so še posebno zapletene. V podjetjih so izpostavljeni predvsem naslednji:

•    ustvarjanje novih izdelkov in storitev,
•    iskanje novih oblik trženja,
•    uvajanje izboljšav v poslovne procese,
•    organiziranje in vodenje projektov …

Pot do »zmagovite« rešitve vodi prek 5 ključnih korakov:

•    opredeli težavo in določi cilj (analiziranje; konvergentno mišljenje),
•    pridobi ideje (ustvarjanje; divergentno mišljenje),
•    izberi najboljšo idejo (analiziranje; konvergentno mišljenje),
•    uresniči idejo (izvajanje; konvergentno mišljenje) in
•    preveri uspešnost rešitve v praksi (analiziranje; konvergentno mišljenje).

Slika procesa reševanja težave
Ste morda rekli »nič posebnega«? Bodite pozorni na korak »pridobivanje idej«. Pogosto ga zanemarjamo ali napačno razumemo. Pomembno je pridobiti čim več idej (divergentno mišljenje), da bi na koncu lahko prepoznali zmagovito. Vsaka, še tako nora ideja vedno skriva v sebi nekaj koristnega. Nikoli ne bodite zadovoljni s prvo idejo, ki se vam porodi. Zakaj bi imela prva ideja privilegij pred drugimi? Razmišljajte naprej. Po nepisanem pravilu potrebujete za razvoj tržno uspešnega izdelka vsaj 100 svežih idej.

Mitologija
Če želite ustvariti inovativno okolje, ovrzite naslednje »škodljive« mite o ustvarjalnem mišljenju in reševanju težav:

•    vsaka težava ima eno samo pravo rešitev,
•    najboljše rešitve so že iznašli,
•    ustvarjalne rešitve so tehnološko zahtevne,
•    idejo imaš ali je nimaš! Nič ne pomaga.

Tisto, kar nas pri ustvarjalnem razmišljanju v resnici ovira, so naši lastni možgani. Najbolje se znajdejo v znanih situacijah. Razmišljamo po naučenih vzorcih, ki jih naši možgani nenehno dopolnjujejo in nam s tem poenostavljajo življenje. Za stvari, ki smo se jih naučili že kot otroci, na primer oblačenje ali umivanje, ne iščemo rešitev vsakič znova.

Blokade
Naučeni miselni vzorci nam po drugi strani postavljajo miselne pregrade, ki nas na različne načine ovirajo pri porajanju novih idej:

•    v znanem predmetu prepoznamo izključno njegov osnovni namen, ne prepoznamo pa njegovih dodatnih koristi (npr. barva je lahko tudi lepilo),
•    na osnovi svojih preteklih izkušenj nevede v naprej postavljamo sodbe o tem, kaj je mogoče, in si s tem zapiramo poti k novim rešitvam,
•    nečesa se ne lotimo samo zato, ker zveni ali deluje »čudno« (ni v skladu z našo sprejemljivo miselno predstavo), itd.

Pri iskanju novih idej moramo svoje možgane nekako zavestno premakniti iz ustaljenih miselnih tirnic. Pomagamo si lahko z različnimi tehnikami (možgansko nevihto – brainstormingom, analizo atributov, tehniko »kaj-če«, lateralnim mišljenjem idr.).

Trening inovativnosti
Ustvarjalen lahko postane vsakdo. Biti ustvarjalen pomeni spoznavati, izzivati, ustvarjati in sprejemati nenavadne miselne povezave. Tako kot vaše telo za dobro počutje potrebuje redno fizično aktivnost, lahko postanete ustvarjalni le z rednim treningom. Zato razvijajmo in negujmo svoje ustvarjalne sposobnosti, da se bomo laže in uspešneje spopadali z vsakdanjimi težavami in pri tem občutili zadovoljstvo.

Avtor: Andrej Dobrovoljc