DOBER STIK
Iz otroštva se spomnim, da smo nekega poletnega dne spravljali seno. Pokošene in posušene je bilo precej trave in v popoldnevu, ko smo se jo namenili spraviti pod streho, je grozil dež. Takrat sta pri naši hiši stanovala tudi moja dva strica, ki sta bila oba zaposlena, popoldne pa sta po službi pomagala pri takšnih delih.
Slab stik prinaša slabe rezultate
Tisti, ki smo bili doma, smo že vsi pojedli kosilo, šli vsak po svoje orodje in bili ravno na dvorišču, ko se je z mopedom pripeljal iz službe še eden od stricev. Komaj je ugasnil motor, že mu je oče hitro in nervozno naročal, ne da bi ga sploh pozdravil: ‘’Na štedilniku te čaka kosilo, hitro pojej in pridi na spodnji travnik, tam mi boš pomagal nalagati seno na voz.’’ Stric je najprej izustil sočno kletvico, očetu oponesel, da bi ga lahko najprej vsaj pozdravil in naj mu za božjo voljo pusti, da v miru poje kosilo. Ob mopedu sta se nekaj časa prepirala, vsak je drugemu dokazoval svoj prav.In pozneje, ko smo v travniku vsi delali vsak svoje delo, sta bila oba nestrpna,jezna in nezadovoljna. Čeprav sem bil otrok, star okrog osem let, se mi je zdelo, da nekaj pri očetovem pristopu ni bilo najbolje.
Z dobrim stikom ustvarimo sodelovanje
Mnogo kasneje, ko sem se srečal z NLP-jem (nevrolingvističnim programiranjem) in se začel učiti komunikacijskih spretnosti, sem ugotovil, da oče ni upošteval osnovnega načela v komunikaciji: ni vzpostavil dobrega stika. Ukvarjal se je le s svojo težavo, svojimi cilji in svojimi občutki. Imel je sicer dober namen, želel je, da čim prej opravimo delo in spravimo seno pod streho v suhem stanju, a zanesljivo in lahko našel tisto eno minuto za vzpostavitev stika. Vredno se je zavedati, če človeka, na katerega se obračamo, najprej lepo pozdravimo, se vanj in njegova čustva vživimo, ga kaj prijaznega ali vzpodbudnega vprašamo, in tako zadeve potekajo povsem drugače. Nagovorjeni se bolje počuti in je pripravljen poslušati ter se odzivati na tistega, ki se nanj obrača. In vse to lahko traja od ene minute do treh, morda kdaj tudi malenkost več, odvisno od situacije. Vložiti do tri minute v to, da se pogovor začne v prijaznem in sodelujočem vzdušju,je naložba, s katero gradimo odnos. V tem času bolje poslušamo in tankočutno sprašujemo o stvareh, o katerih se sogovornik rad pogovarja.
Bistvo dobrega stika je poslušanje in vživljanje
Kadar človeka, s katerim se začnemo pogovarjati, poslušamo aktivno in celostno, ta dobi občutek, da smo do njega res pozorni. Pri tem ga zrcalimo oziroma uporabljamo skladno telesno govorico (kimamo z glavo, ohranjamo očesni stik, uporabljamo skladne telesne gibe). Pomembno je, da se zanimamo za vsebino in to s telesno govorico tudi pokažemo. Če sedimo, smo na primer rahlo nagnjeni naprej, roke so v odprtem – radovednem položaju, stopala so na tleh oziroma noge niso prekrižane. Da se stik še okrepi, si moramo prizadevati, da čim bolj začutimo, kar doživlja govorec. Po potrebi uporabljamo preproste besedne odzive, kot so: ‘’Aha! Razumem! Jasno! Ja?! Povej! In potem?’’ Zelo je uporabno, če zadnjo besedo, s katero je končal pripovedovanje, ponovimo vprašalno. S tem mu nakažemo, naj pove še več.
Z aktivnim poslušanjem preverjamo razumevanje
Povzemanje uporabimo, kadar se želimo natančno prepričati, ali smo sogovornika resnično pravilno razumeli. Je preprosto, saj le na kratko povzamemo najbolj bistvene informacije, pri tem pa uporabljamo sogovornikove ključne besede in po možnosti tudi ton glasu. Povzemanje je izjemno koristno tudi pri preverjanju informacij, preverjanju sporazumov, pri razumevanju udeležencev na sestanku in pri spoznavanju sogovornikovega pogleda na svet. Stavke začnemo z: ‘’Če sem te pravilno razumel, si želel-a povedati ... Če sem te pravilno razumel, si mislil-a na ...’’
Kako se odzvati, če imamo drugačno mnenje?
Če se z vsem, kar sogovornik govori, ne strinjamo, se je najbolje v tej fazi odzvati z besedo: ‘’Zanimivo.” Ker imamo namen vzpostaviti dober stik, je najbolje, da ostanemo mirni in sprejmemo sogovornikov pogled na svet, pri tem pa opustimo vrednotenje ali kritiko. Ker kritika povzroča obrambno reakcijo, bi z njo onemogočili nadaljnje dobro sodelovanje. Če želimo pri sogovorniku doseči, da nekaj spremni (na primer neko mnenje), se mora počutiti varnega. Morebitno spremembo bomo lahko dosegli, ko bomo v dobrem stiku in ko se bomo tega lotili taktično. Seveda, če je to sploh potrebno in skladno s ciljem, ki ga želimo doseči v komunikacijskem odnosu s sogovornikom. Pozornost, energijo ter prizadevanje je najbolje usmeriti v to, kar prispeva k doseganju najinega skupnega cilja.
Marjan Račnik
/ZaUspeh/november 2007/