KAKO NENEHNO ZAGOTAVLJATI USTVARJALNOST IN INOVATIVNOST?

Podjetje, ki je sposobno nepretrgoma zbirati in pridobivati novo znanje, ga nadgrajevati in s tem svojim idejam, znanju, izkušnjam, odločitvam, izdelkom in storitvam vdahniti novo obliko ter povečati njihovo vrednost in kakovost, je ustvarjalno podjetje (Mayer, 1994).

Njegova ustvarjalnost se kaže tudi v tem, da nenehno predvideva spremembe in nove potrebe v okolju in se nanje proaktivno odziva.

In kako zagotoviti ustvarjalnost v podjetju?

Redne naložbe v raziskave in razvoj, zaposlovanje ustvarjalnih kadrov in seznami idej, predlogov ter rešitev niso dovolj za zagotavljanje dolgoročnega ustvarjalnega ozračja v podjetju.

Za to, da podjetje dosega in ohranja ustvarjalnost in z udejanjanjem idej tudi inovativnost, mora ustrezno prilagoditi obliko upravljanja in najpomembnejše organizacijske procese, ki jih skupaj z njihovimi posledicami predstavljam v nadaljevanju:

  • Model upravljanja v ustvarjalnih podjetjih je prožen in decentraliziran, kar omogoča kompetentnim posameznikom in skupinam, da so relativno svobodni in absolutno odgovorni. Hierarhične organizacijske modele vodenja in upravljanja zamenjujejo komunikativne mreže, ki omogočajo odločanje s konsenzom ter zagotavljajo hiter in kakovosten pretok ljudi, idej, poslovnih informacij in znanja glede na vsakokratne potrebe in zahteve notranjega in zunanjega okolja podjetja in trga.
  • Management zagotavlja vizijo, s katero oblikuje ustvarjalno motivacijsko napetost med sedanjim in prihodnjim ustvarjalnim poslovnim vedenjem. Posameznike pri demokratskem vodenju motivira tudi sovpadanje individualnih interesov s cilji in vizijo podjetja. Njihova motivacija temelji na možnosti strokovnega razvoja in socialne varnosti.
  • Strategija podjetja je ofenzivna, globalna – strategija odličnosti, ki temelji na lastnem novem znanju, ki podjetju omogoča prilagajanje novim razmeram na trgu in obvladovanje novih, neznanih situacij, pojavov in nerešenih problemov, kar podjetju prinaša uspeh in dobiček.
  • Zagotovljena je tudi jasnost pooblastil in kompetenc.
  • Sistem nagrajevanja je oblikovan po prispevku posameznika in skupine v celoti.
  • Ključno vlogo v ustvarjalnih podjetij ima tudi učinkovita medosebna komunikacija, ki sproža medsebojno spoštovanje, posvetovanje, dejavno poslušanje, medsebojno vživljanje, kar omogoča posamezniku varnost, da svobodno spregovori o svojih idejah, mnenjih, ga spodbuja k razmišljanju in pripomore k njegovemu večjemu navdušenju in zadovoljstvu, omogoča pa tudi konstruktivno kritiko oziroma odziv sodelujočih pri debati, interaktivno kopičenje idej in rešitev, učinkovit interaktivni prenos znanja ter ima kot taka ključno vlogo pri zagotavljanju skupinske ustvarjalnosti. Rezultat močne, vsestranske in neposredne komunikacije je medsebojno močno povezana skupina, ki tesno sodeluje.
  • Posamezniku je omogočen dostop do trga idej in aktualnega znanja, hkrati pa se ga motivira h kreiranju lastnega znanja. Novo, z ustvarjalnostjo oplemeniteno znanje je podlaga za razvoj izboljšanih oziroma novih izdelkov in storitev, s katerimi podjetje lahko ustvarja nove potrebe na trgu v visokih cenovnih razredih.
  • Ozračje in prostori, kjer delajo in ustvarjajo kreativni posamezniki in projektne skupine, so funkcionalni in estetski in kot taki delujejo spodbudno in omogočajo posamezniku telesno, čustveno in duševno sproščenost.
  • Uveljavljena je uporaba metod in tehnik ustvarjanja novih idej, ki z oblikovanjem ustvarjalnega dialoga omogočajo razvoj novih inovacij, reševanje težav, napovedovanje nekaterih dogodkov in procesov, hkrati pa posameznike v skupini osvobajajo, bogatijo njihovo osebnost, osmišljajo njihovo življenje ter pomembno vplivajo tudi na razvoj medosebnih odnosov. Metode in tehnike za spodbujanje ustvarjalnega mišljenja in sodelovanja, med katerimi je najbolj znana tehnika burjenja duha (v originalu brainstorming), spodbujajo razvoj ustvarjalnega mišljenja.

Če potegnemo črto, ugotovimo, da je demokratsko vodenje edini način učinkovitega spodbujanja individualne in skupinske ustvarjalnosti v podjetju, ki daje največje delovne učinke. Od posameznikov in delovnih timov zahteva komunikativnost, interdisciplinarno znanje, predvsem pa kakovostne medosebne odnose, ki so podlaga za ustvarjalne rezultate, rešitve in ideje, ki se porajajo kot končni produkt reševanja skupno zastavljenih izzivov.

Prihodnost je torej na strani inovativnih podjetij. Na strani novega, svežega znanja. Na strani ustvarjalnega dela, učenja, mišljenja in iskanja rešitev. Prihodnost pa je tudi na strani vodij, ki znajo vzpostavljati procese in razmere, v katerih je mogoče bolj ali manj ustvarjalno delati, misliti in ustvarjati in kjer se vsak dan znova rojeva ustvarjalnost za jutri.

 LITERATURA

  • Mayer, Janez: Ustvarjalno mišljenje in delo, Moderna organizacija, Kranj, 1991.
  • Mayer, Janez: Vizija ustvarjalnega podjetja, 2. izvod, Dedalus Ljubljana, Ljubljana, 1994.  

Sabina Vidmar
/ZaUspeh/januar 2007/