NA TEMELJU NAJBOLJŠEGA
Danes lahko konkurenčni boj preživijo le najboljši, najiznajdljivejši, najprodornejši in najustvarjalnejši.
 |
Podjetja in posamezniki, ki so preveč zagledani v svoje uspehe, se zapirajo sami vase ali pa so sovražni do idej od zunaj, ne izkoriščajo vseh svojih sposobnosti. Takšna podjetja in posamezniki so, ne glede na njihove sedanje ali pretekle uspehe, dolgoročno obsojeni na životarjenje ali celo propad. |
Izkoristite sposobnosti svojega podjetja
Najboljša podjetja uporabljajo nepretrgan sistematičen proces za ocenjevanje in spremljanje poslovanja, produktov, storitev in delovnih procesov tistih organizacij, ki so priznane kot predstavnice najboljših praks. Vse z namenom postati še boljši in uspešnejši. Ta proces v podjetju lahko poteka popolnoma spontano in nezavedno. Zavestno in načrtno spremljanje najboljših praks pa v tujini imenujejo benchmarking (primerjava). Ta temelji na predpostavki, da ima proces ustvarjanja vrednosti podobne lastnosti prek različnih panog. Podjetje si tako zada za cilj preučiti, spoznati, uporabiti in izpopolniti najboljše prakse, vse z namenom, da postane še boljše. Seveda mora podjetje najprej priznati, da je nekdo nekje njihovo poslanstvo sposoben izvajati bolje kot oni.
Zgled najboljšega v panogi
Benchmarking pomaga podjetju postavljati cilje in določiti poti, kako jih doseči. Pri tem jim najboljši v panogi ali svetu (podjetje, ustanova, multinacionalka, organizacija ipd.) služi kot standard, po katerem lahko merijo sebe in druge.
Glavna prednost benchmarkinga je zavestno iskanje rešitev zunaj organizacije. Tako spoznamo tekmece in partnerje pa tudi priložnosti in nevarnosti. Benchmarking služi za odstranitev ovir med podjetjem in okoljem, ki podjetju preprečujejo določitev, osvojitev in obvladanje najboljših praks. Če se te ovire ohranjajo, je zelo verjetno, da bo podjetje zašlo v težave. Cilj podjetja ne sme biti le spoznati najboljše, temveč predvsem uporabiti ta spoznanja z namenom postati boljši od »najboljšega«.
Ustvarjalna in čustvena napetost
Ko oznanimo vizijo, ki je v nasprotju s sedanjo stvarnostjo ali realnostjo, nastopi faza ustvarjalnega navdušenja, to pa je rezultat Benchmarkinga Na Temelju Najboljšega ali BNTN. Paziti moramo, da čustvena napetost ne prevlada. Ustvarjalna napetost naj se loči od čustvene, ki jo včasih spremlja, saj se čustva lahko odražajo v slabljenju naše vizije. Benchmarking preskrbi gonilno moč ali napetost, potrebno za začetek sprememb, toda da bi se delo opravilo, se mora sprejeti, verjeti in delovati na podlagi začrtanega.
Pogumno po ponižanje
Tekmovalni uspeh prihaja od ponovnih opredelitev tekmovalnega polja skozi učenje od tistih, ki delajo stvari bolje. Za to je potreben pogum, kajti nenehno soočanje s slabostmi je lahko poniževalna izkušnja. Iz ponižanja pa raste navdušenje za rast in učenje, tako nam da benchmarking prvi zagon, s katerim spravimo organizacijo v gibanje; vse drugo pride iz organizacijske notranjosti.
Zakaj benchmarking?
Ker želimo:
- vzpodbuditi razmišljanje notranjih skupin,
- pridobiti podporo in premagati notranje upiranje,
- pospešiti izboljšavo procesa,
- ugotoviti in določiti prednostna poslovna področja, ki potrebujejo izboljšave,
- potrditi dobre prakse, navade in metode,
- vpeljati in uveljaviti verodostojne in učinkovite namene ter cilje.
Proces benchmarkinga:
- odločitev, kaj zajeti v »benchmark«,
- razumevanje lastnega procesa,
- izbira benchmarking partnerjev,
- primerjava izvajanja in rezultatov,
- raziskovanje najboljšega izvajanja, ki daje najboljše rezultate in
- določitev prenosljivosti.
Prilagodljiv in koristen proces
Dejstvo, da slabo izveden benchmarking lahko izzove fenomen "smeti noter, smeti ven", nas opozarja na potrebno strokovno izvajanje BNTN. Verjetno nam v organizacijo ne bo uspelo vgraditi vseh ugotovitev, kar še ne pomeni, da je bila študija nesmiselna. Benchmarking je prilagodljiv proces, ne pa kopirna vaja, kjer se vsaka ugotovitev tudi uvede v naše podjetje. Ključ za učinkovito uporabo BNTN so zdrav dvom o procesu, pametna uporaba rezultatov in stalno preverjanje predvidevanj, namenov, ciljev, procesov ...
Tomaž Korelc