NLP IN RAZVIJANJE USTVARJALNOSTI
Ko pomislim na ustvarjalnost, se pogosto spomnim zgodbe izpred 15 let. Neki starejši gospod mi je opisoval svoja doživetja iz mladosti in med drugim povedal tudi tole...
Pred drugo svetovno vojno je na predvečer nekega hladnega jesenskega dne na njihova vrata potrkala sosedova hčerka, stara manj kot deset let. Ko je vstopila, je njegovemu očetu povedala, da jim je doma ugasnila peč, zmanjkalo jim je vžigalic pa tudi vžigalnika nimajo pri hiši. Prosila je, ali bi lahko dobila nekaj žerjavice, ki jo bo odnesla domov in z njo podkurila. Do njihove hiše je bilo kakšnih 150 metrov. Oče jo je vprašal, ali ima kakšno posodo, da ji bo lahko vanjo dal žareče oglje. Deklica je dejala, da jo je pozabila. Na vratih se je že obrnila, da bi ponjo odšla domov, a se je brž zasukala in dejala, da se je spomnila, kako bo žerjavico odnesla kar z rokami. Oče in vsi drugi so jo nejeverno pogledali, deklica pa je v tem že segla v posodo pri peči, kjer so zbirali pepel. Ta je bil hladen, zato ga je lahko zajela v dlani, nakar je velela očetu, naj ji dene nanj nekaj žarečih oglenih koščkov. Zatem je stekla domov. Čez čas so opazili, da se je iz njihovega dimnika začel viti dim.
Kako se ''zgodi'' ustvarjalnost?
Zgodba jasno pokaže, da je ustvarjalnost ustvarjanje novih povezav, ki pa se lahko zgodijo le, če umu omogočamo prožno in prilagodljivo delovanje. Pri tem je bistveno, da dobi možnost pri iskanju novih rezultatov desna možganska polovica, ki jo vznemirja eksperimentiranje in sanjarjenje. Neobičajna in preprosta rešitev se je deklici lahko porodila zgolj zato, ker je njena desna možganska polovica, nezavedni um, dobila impulz, ali morda obstaja kakšna drugačna možna rešitev. Leva možganska polovica, zavedni del možganov, je desni polovici posredoval informacijo, da je žerjavica vroča, da vročina ob stiku s kožo povzroči poškodbo, da je treba za transport imeti material, ki loči vroče oglje od kože … S konceptom, da je treba za transport žerjavice poskrbeti za material, ki je med telesom in vročim ogljem, je domišljija ponudila možnost, da je lahko to tudi pepel.
Ovire, ki jih je treba preseči v procesu ustvarjalnosti
Pri udejanjenju dekličinega pristopa je imel bistveno vlogo tudi njen odnos do uspeha oziroma neuspeha. Zadevo je preizkusila in v najslabšem primeru bi se lahko zgodilo le to, da ne bi delovalo. Preprosto si je vzela čas, da to opravi drugače, in izločila je strah, kaj si bodo o njej mislili drugi. Pomembno je tudi, da je izločila strah pred neuspehom in bila dovolj pogumna, da nekaj naredi povsem drugače, kot je običajno in splošno znano. Ne vzeti si časa, imeti strahove, kako nas bodo zaradi norih idej presojali drugi, imeti pomanjkljivo samospoštovanje, ker smo morda ''manj pametni kot drugi'', in strah pred neuspehom, so glavni ubijalci ustvarjalnosti.
Ustvarjalnost posedujemo vsi in jo lahko še bolj razvijemo
Za ustvarjalnost ni treba biti nadpovprečno inteligenten ali genij. Je pa res, da lahko z ustvarjalnim pristopom izredno dopolnjujemo svojo inteligenco in genialnost. Ustvarjalnost je sposobnost, ki jo imamo vsi; ne glede na spol, raso ali stopnjo izobrazbe. Uporabljamo jo lahko v poslovne namene, pri vzgoji, konjičkih, v umetnosti, pri učenju in vsem, s čimerkoli se ljudje pač ukvarjamo.
Tu ne gre za naključje, čeprav marsikdo misli, da je tako. V bistvu gre za ustvarjanje ustreznih okoliščine. Ko se boste zavedli, da ste v stanju ustvarjalnosti, postanite pozorni, kateri dejavniki so izpolnjeni. Kateri del dneva je? V kakšnem prostoru ali okolju ste? Morate biti za to sami ali je dobrodošlo, da je ob vas še kdo? Potrebujete tišino ali glasbo? Ustvarite si idealen profil svojega ustvarjalnega stanja ter si zagotovite prostor in čas za njegovo razvijanje. Pri tem je pomembno, da si dovolite sanjariti in da si pogosto postavljate vprašanja: ''Kaj če? Kaj še? Kako še?''
Osnovna tehnika za razvijanje ustvarjalnosti
Eden od izrekov NLP se glasi: če se boste stvari vedno lotili enako, boste vedno dobili enak rezultat. V težavah običajno najprej preverimo, ali obstaja kakšna rešitev v območju zavednega uma. V levi možganski polovici, pravzaprav v spominu, preverjamo, ali obstaja rešitev ali informacija, ki je že preizkušena. Če tukaj ne najdemo odgovora, se pojavi misel: ''Ne vem!'' Do tod smo uporabili le logično analitični um, kar pa je morda le deset odstotkov zmogljivosti našega celotnega uma. Aktiviranje desne možganske polovice se zgodi zelo preprosto, zgolj s pravim vprašanjem, ki si ga postavite. V osnovi so to vprašanja: ''Kaj če? Kaj še? Kako še? Kako bi bilo, če bi znal, zmogel …?'' Najsi gre za zastoj v prometu, za motnje v delovnem procesu, za okvaro kakšnega stroja, naprave ali avtomobila, za konflikt …, na zaplet oziroma izziv se lahko vedno odzovemo drugače kot sicer in vedno ga lahko tudi drugače rešujemo.
Nove ideje potrebujejo čas in prostost
Pri iskanju novih rešitev se je dobro zavedati, da ni zagotovila, da se bo nova ideja pojavila takoj. Zlasti še, če je v trenutku, ko se pojavlja težava, navzoč stres. Ustvarjalnost je proizvod duševne prostosti, ko lahko misli svobodno tečejo, pri tem pa se v možganih dogaja proces pregledovanja milijard in milijard shranjenih informacij ter njihovo povezovanje v nove oblike. Pomembno je, da v trenutku, ko z iskanjem rešitve zaidemo v slepo ulico, delo ustavimo in svojim čutom ponudimo sprostitev ali neko povsem drugo opravilo. To je točka, ko se v možganih ustvari zanka in jo lahko ti razrešijo šele, ko ustavimo zavestni miselni napor. Številna japonska podjetja se zavedajo tega dejavnika in snovalcem idej v pisarnah postavijo k oknu udoben stol, da se v trenutku snovanja idej lahko umaknejo ter se, medtem ko s pogledom krožijo po okolici, začasno odklopijo. Ta odklop je v bistvu naložba v ustvarjalnost.
Pogled desno in navzgor poveča ustvarjalnost
Vsakdo, kdor se udeleži katerega od standardnih izobraževanj NLP, spozna vlogo in pomen očesnih gibov. Od tega, kam gledamo, medtem ko smo v ustvarjalni fazi, je odvisno, kako hitro se bo ideja pojavila. Ker je za večino ljudi desna možganska polovica prostor, kjer so ustvarjalnost, domišljija in intuicija, je že samo to, da gledamo desno navzgor, eden od pripomočkov za hitrejše odkrivanje novih možnosti. Še bolje je, če imamo desno in nekoliko nad seboj kakšno prijetno sliko, na katero sproščeno pogledamo, ko nam zmanjka idej. Medtem ko z očmi sproščeno uživamo v detajlih na sliki, se v možganih zgodi proces hitrega obdelovanja zanke.
Ustvarjalni model Walta Disneyja
Ena od ustvarjalnih metod NLP se imenuje po Waltu Disneyju, nastala pa je z modeliranjem, ki ga je opravil Robert Dilts. Dilts je proučil, kako je ta izjemni vizionar oblikoval like, kot so miška Miki, racman Jaka ter še mnogo drugih, in kako se je loteval izjemnih projektov. Ugotovljeno, dokazano in preizkušeno je bilo, da je Disney svoje ideje dobival in obdelal v treh ločenih vlogah. Samega sebe si je predstavljal v vlogah sanjača, kritika in realista.
Ko je bil v položaju sanjača, je bilo vse možno. Vse ideje (tudi neumne) je enakopravno sprejel in si jih zabeležil. Tukaj mu je bilo pomembno, da se je zgodil dotok raznih idej in rešitev, pri čemer je bila bistvena predvsem njihova količina. Ko je imel dovolj idej oziroma je potekel čas, namenjen tej vlogi, se je premaknil v vlogo kritika. V položaju kritika je v idejah, ki so nastale v fazi sanjača, odkrival slabosti in pomanjkljivosti. Vse, kar bi lahko bilo ali šlo narobe, je jasno opredelil ter natančno in kritično obdelal. Nazadnje je z odmaknjenega položaja ovrednotil uporabne in možne rešitve. Seveda z upoštevanjem realnih možnosti, ki so nastale v položaju sanjača, in pomanjkljivosti, ki so bile izražene v položaju kritika. Če se je pojavila nova težava, je zanjo spet iskal možne rešitve v položaju sanjača.
Pri tem pristopu je pomembno, da smo le v eni vlogi. Najbolje je, da za vsako vlogo v časovnem smislu opredelimo, kako dolgo bomo v njej. Učinek je najboljši, če vloge tudi prostorsko ločimo (različni stoli, različna mesta v prostoru, ločeni prostori ...).
Marjan Račnik - trener NLP
/ZaUspeh/maj 2007/