MEDIACIJA - NOVA KULTURA ODNOSOV
V vsaki resnični interakciji med ljudmi – naj si bo to v podjetju, družini, društvu ali v družbi prijateljev – se prej ali slej pojavijo konfliktne situacije. Drugačnost posameznikov namreč zahteva in spodbudi rast posameznika.
Obdobje konfliktnosti je za vsako skupino/skupnost ključno: če konflikta ne preseže z novo kakovostjo odnosa in medsebojnega razumevanja, postane konflikt razdiralen. Vodi v izločitev posameznika ali v razpad skupine/skupnosti.
KONFLIKTNOST VSAKDANJOSTI
Vsakdo v življenju pripada številnim, med seboj zelo različnim skupinam. V naravi človeka je namreč, da sredi vsakdanjosti udejanja multipripadnost. Pripadamo družini, čutimo pripadnost krogu prijateljev, lojalni smo raznim interesnim skupinam, družimo se z ljudmi, ki imajo enake ali podobne hobije, relativno velik del pripadnosti zahteva služba oziroma poklic, ki ga opravljamo. Vse naštete in še druge različne pripadnosti imajo nekaj skupnih točk: znotraj skupin se izoblikujejo skupni cilji, kot posamezniki čutimo večjo ali manjšo odgovornost do ljudi, s katerimi tvorimo skupino, vsaka od skupin zahteva določen čas, ki ji ga je treba posvetiti, in tako dalje. Še eno značilnost velja omeniti: v vsaki od skupin, ki ji pripadamo, je stopnja konfliktnosti relativno visoka. Nenapisano pravilo pravi, da je stopnja konfliktnosti sorazmerna z intenzivnostjo odnosov: intenzivnejši ko so odnosi, tem višja je stopnja konfliktnosti. Z drugimi besedami, prav intenzivnost konfliktov, v katere smo vpeti, je znamenje, kako globoko se v odnosih dotikamo drugih in kako intenzivno negujemo odnose z ljudmi, ki so nam dani na življenjsko pot.
VSE JE ZA NEKAJ DOBRO
Ljudem se ob besedi »konflikt« pogosto spontano porodi misel: »Ko bi le konfliktov ne bilo!« Toda konfliktu, ki zaznamuje vsak človekov odnos, se preprosto ne moremo izogniti. Prej nasprotno. Konflikt igra v človekovem življenju pomembno vlogo. Zanj je značilna izrazita ambivalentnost: hkrati je ovira na poti posameznikovega razvoja in priložnost za novo sintezo v odnosih. Od posameznika, ki se znajde v konfliktni situaciji, je odvisno, kaj bo iz konflikta »iztržil« oziroma kako bo konflikt vplival na njegovo nadaljnje življenje, še posebej na odnos s človekom, s katerim je prišel v spor.
Nerazrešeni konflikti imajo številne negativne učinke. V začetni fazi osiromašijo medosebno komunikacijo: mavričnost nekega odnosa zožijo na funkcionalno posredovanje najnujnejših informacij. Nadalje lahko konflikt vodi do stagnacije in razpada odnosa, v skrajnih primerih pa lahko pripelje celo do nasilja, zatiranja, duševnih motenj, raznih psihosomatskih bolezni ali celo do samomora. Številni ljudje so ujetniki teh nevidnih pasti, ki jih povzročajo konfliktne situacije.
PRESEGATI KONFLIKTE
Ključno vprašanje torej ni, kako doseči »mir« oziroma kako se izogniti konfliktom, temveč je, kako se usposobiti in živeti konfliktne situacije tako, da bodo postajale za nas vir pozitivne motivacije. Če se s konflikti soočamo, če jih rešujemo, potem v nas sprožajo novo ustvarjalnost, ker bogatijo odnos, mobilizirajo motivacijo, spodbujajo osebnostno rast, krepijo medsebojno sodelovanje ter nas vodijo do globljega razumevanja sveta in odnosov, v katere smo vpeti.
Majhnih in pogostih konfliktov se torej ni treba bati in se jim tudi ne izogibati, ker gradijo odnos in pomagajo rešiti toliko, kolikor zmoremo v tistem trenutku prenesti. V življenje vnašajo dinamiko in svežino. Bati se je treba zatišij, kajti po njih pride pravi izbruh, ki ne gradi, temveč ruši.
Izredno pomembno je, da si pridobimo veščine za mirno, nenasilno reševanje konfliktov, za aktivno držo v konfliktnih situacijah.
mag. Martin Lisec
/ZaUspeh/september 2008/