Organizacijska kultura
Vsaka organizacija ima klimo, vrednote, strateške cilje, ravnateljski slog in filozofijo – svojo organizacijsko kulturo.
V vsaki organizaciji medsebojno součinkujejo formalne in neformalne vrednote, ki so globoko ukoreninjena prepričanja o svetu in njegovem delovanju; filozofije, ki predstavljajo naš pogled na življenje, in norme, ki so vzorci stališč, vedenja in delovanja ter nam predstavljajo vidno izražene vrednote. Formalne in neformalne vrednote, filozofije in norme se medsebojno prepletajo in tako oblikujejo organizacijsko kulturo.
Kaj nas povezuje?
Kultura je lepilo, ki drži organizacijo skupaj. Kultura zaobjema prepričanja, pričakovanja, norme, rituale, komunikacijske vzorce, simbole, heroje in strukturo nagrajevanja. Kultura postane organizacijski spomin, vodi vedenje, daje občutek identitete, stabilnosti in organizacijskih mej. Kultura podjetja je pomembna za podjetja vseh velikosti, vse vrste industrij, državnih in političnih ureditev ter je glavni in odločilni dejavnik uspeha podjetja. Oblikovanje prave kulture je tako za organizacijo odločilnega strateškega pomena, kajti prav kultura omogoča in vzpodbuja ali pa zavira rast in razvoj podjetja.
Možnost spreminjanja in sprememb
Ni nujno, da je kultura nekaj stalnega, saj lahko različni izzivi oziroma spremembe (revolucionarne ali evolucijske) zahtevajo drugačne kulture. Voditelji se morajo sicer zavzemati za usklajevanje strategij, kulturo in strukturo, ne smejo pa trmoglavo vztrajati pri kulturi, ki so jo ustvarili. Popolna predanost neki kulturi in filozofiji je v času vedno hitrejših sprememb lahko tudi nevarna, saj nas lahko zaslepi in onemogoči, da bi spoznali priložnosti in nevarnosti v okolju. Zato morajo voditelji v kulturo vgraditi tudi možnost spreminjanja in sprememb, včasih morajo tako periodično uničiti, kar so ustvarili. S tem organizacijo bolje pripravijo na nove izzive. “... zmagovalci prihodnosti bodo tista podjetja, ki so oblikovala kulturo, ki se ne boji sprememb, celo nasprotno – v spremembah uživajo in jih sami aktivno povzročajo”.
Pomen organizacijske kulture
Kultura je pomembna tudi zato, ker njeni dejavniki pomembno vplivajo na oblikovanje osebnosti podjetja kot celote in tudi vseh njenih delov, z zaposlenimi vred. V vsaki kulturi naj bi nastali neki sistemi, vzdušje ali klima, ki vplivajo na vzgojo posameznika. Ta se bo razvil v osebnost, ki bo prilagojena omenjenemu sistemu in bo izražala tako imenovane modalne poteze oziroma skupne poteze in značilnosti članov določene skupine. Nič čudnega ni, da se pripadniki različnih kultur medsebojno razlikujejo ne le po organiziranosti življenja, temveč tudi po svojih prepričanjih, stališčih, vrednotah ter tudi po osebnostnih lastnostih. Res pa je tudi, da smo ljudje prilagodljivi in se pod vplivom okolja spreminjamo, nismo pa iz gline, da bi nas lahko oblikovali v karkoli.
Odpor in nasprotovanje
Če v organizaciji ni prave kulture, se lahko pojavi odpor zaradi političnih in kulturnih razlogov. Politični odpor nastane zaradi strahu pred neznanim in strahu pred izgubo moči, nadzora ali prestiža posameznikov in skupin. Kulturno nasprotovanje pa nastane zaradi sprememb, ki niso v skladu s sprejetimi vrednotami in normami. Vedenjsko nasprotovanje lahko nastopi tudi zaradi pomanjkanja neustreznih veščin, znanja, struktur, sistemov in zmožnosti. Tako lahko strukture in sistemi, ki preprečujejo, da bi operativno delo izrinilo strateško delo, občutno prispevajo k strateškemu uspehu podjetja.
Zimbardov eksperiment
Kako pomembno vlogo ima 'kultura', nam mogoče še najbolje prikaže znameniti Zimbardov eksperiment igranja zaporniških vlog. Za eksperiment je Zimbardo zbral pacifistično usmerjene prostovoljce. Prvi polovici prostovoljcev je namenil vlogo paznikov in drugi polovici vlogo jetnikov. Eksperiment je potekal v pravem zaporniškem okolju nedelujočega zapora. Poizkusne osebe so kaj hitro prevzele svoje vloge jetnikov in zapornikov – zaporniško kulturo. Eksperiment so morali zaradi prevelikih frustracij udeležencev predčasno končati, saj so poizkusne osebe kljub svojim pacifističnim prepričanjem prevzele vlogo brutalnih paznikov. Zimbardov zaporniški eksperiment je za udeležence ustvaril novo socialno stvarnost, v kateri so situacijske sile prevladale nad normami dobrega vedenja. V svojih glavah so namišljeni jetniki in njihovi pazniki oblikovali pravi zapor. Pri tem velja poudariti, da so bili udeleženci psihološko popolnoma uravnotežene in zdrave osebnosti ter so po izvedenem poizkusu izražali globoko začudenje nad svojimi reakcijami. Niso mogli verjeti, da so se vedli tako, kot so se, čeprav jih nihče ni naučil njihovih vlog ali pa jim zapovedal, kako naj se vedejo. Kultura oziroma družbena struktura je torej resnično izredno močan dejavnik. Pri tem ima vidno vlogo, tudi socialnim psihologom dobro znan, koncept družbene vloge.
Konformizem
Ko človek sprejme neko družbeno vlogo, se do neke mere prilagodi pričakovanjem, ki so povezani z določeno družbeno vlogo. V teh primerih govorimo o konformizmu. Konformizem je nagnjenost ljudi k prisvajanju vedenj in mnenj, ki jim jih predstavijo drugi člani skupine. Vsaka skupina namreč oblikuje vrsto pričakovanj o tem, kako naj bi delovali njihovi člani. To so lahko tudi posebni standardi dela. Pritiski skupine se odražajo na dva načina. Opazimo lahko določeno uniformiranost ali podobnost med člani skupine v določenih oblikah vedenja. Ko kdo prekrši družbeno normo, lahko opazimo negativne posledice. Kultura omogoča in pomaga članom skupine pri njihovem usmerjanju in delovanju ter njihovi družbeni interakciji. Seveda pa je del kulturne norme tudi kulturna toleranca, ki pomeni širino še sprejemljivih dejanj oziroma oblik vedenja članov skupine.
Pripadnost skupini
Zanimivo je, da se kulturne norme ohranjajo v času in prostoru, tudi če posameznika ne obkrožajo člani skupine. Posamezniki sledijo kulturnim normam skupine, ki so se razvili v skupini, tudi takrat, ko niso v neposrednem stiku s skupino. Celo več, kulturne norme se lahko prenašajo z ene generacije na drugo ter vplivajo na vedenje skupine dolgo potem, ko prvotna skupina, ki jo oblikovala kulturno normo, ne obstaja več. Velikost vpliva, ki jo ima skupina na prepričanja in stališča posameznika, je deloma odvisna od pomena, ki ga posameznik pripisuje skupini. Bolj ko je posameznik zvest neki skupini, večjo pripadnost čuti, in bolj ko jo ceni, večji vpliv ima skupina na posameznika. Skupina najbolj vpliva na posameznika, ko je posameznik v območju totalne situacije. To je situacija, v kateri skupina pomeni za posameznika njegovo središče. Seveda konformizem ni vedno odvisen od pritiskov skupine, ampak tudi od drugih potreb posameznika, na primer od potrebe po razumevanju okolja, v katerem posameznik je.
Različna socialna resničnost
'Premočna' kultura ni vedno najboljša, saj raziskave kažejo na to, da so odločitve skupine kakovostnejše, ko znotraj skupine obstajajo določena nestrinjanja oziroma nasprotja. Pri tem nasprotja in drugačni pogledi nastajajo tudi zato, ker ima vsak posameznik svojo lastno zgodovino in dostop do nekaterih virov informacij, do drugih pa ne. Posledično se lahko njegova socialna resničnost (posameznikovo znanje o svetu in o tem, kakšen je svet) razlikuje od socialnih resničnosti drugih ljudi v družbi.
Tomaž Korelc
/ZaUspeh/november 2007/