Prevzem podjetij
V Sloveniji so bile povprečne prevzemne premije med letoma 1999 in 2003 skoraj 30-odstotne. Ali lahko tako velike donose pričakujemo tudi v prihodnje?
Opredelitev prevzema in prevzemne premije
|
|
V preteklih desetletjih je bilo v svetu več valov združitev in prevzemov, kar se je preneslo tudi v Slovenijo. Prevzem podjetja pomeni, da prevzemnik s prevzemom v ciljnem podjetju pridobi delež delnic, ki mu zagotavlja zadosten obseg glasovalnih pravic, da lahko vpliva na poslovanje družbe. Pregled prevzemnega dogajanja v Sloveniji je zanesljiv šele od konca devetdesetih let, saj je bil leta 1997 objavljen zakon o prevzemih, ki ureja način in pogoje za nakup vrednostnih papirjev posamezne delniške družbe. Kadar so v nekem gospodarstvu pogosti prevzemi, je tudi dogajanje na borznem trgu bolj dinamično. Vlagatelji pričakujejo, da se bodo cene delnic ob prevzemu zvišale in bodo lahko dosegli nadpovprečen donos v obliki prevzemne premije. |
Oblike prevzemov
Najpogostejša oblika prevzema je prevzem z odkupom delnic. Pomeni nakup zadostnega števila delnic z glasovalno pravico katere od odprtih delniških družb neposredno od delničarjev. Prevzemno podjetje naslovi na delničarje ciljnega podjetja ponudbo za odkup, za katero mora dati dovoljenje Agencija za trg vrednostnih papirjev (po zakonu o prevzemih mora ponudbo za odkup dati oseba, ki pridobi delež vrednostnih papirjev delniške družbe, ki zagotavljajo glasovalno pravico, tako, da ji ti vrednostni papirji, skupaj z drugimi vrednostnimi papirji, ki jih že ima, zagotavljajo najmanj 25-odstotno glasovalno pravico). Med prednostmi te oblike prevzema poudarimo dve: gre za preprosto obliko prevzema, saj so potrebna le dokazila o razpolaganju z ustreznimi delnicami ciljnega podjetja in ni treba sklicati skupščine delničarjev ali drugače pridobiti njihovega soglasja; če se delničarji s prevzemno ponudbo morda ne strinjajo, ni treba, da delnice prodajo prevzemniku. Hkrati za prevzem tudi ni treba pridobiti soglasja ne menedžmenta ne nadzornega sveta. Ena izmed pomembnejših slabosti prevzema z odkupom delnic pa je, da prevzemnik z lastništvom nad ciljnim podjetjem prevzame odgovornost za obveznosti podjetja.
Poleg prevzema podjetja z odkupom delnic poznamo še prevzem z odkupom premoženja, kjer prevzemnik pridobi nadzor nad drugim podjetjem z odkupom dela ali celote premoženja tega podjetja. Kadar pa iz dveh ali več podjetij nastane eno samo, govorimo o združitvi. Poznamo še prevzem s pridobivanjem pooblastil za zastopanje, odkup s finančnim vzvodom in menedžerski odkup, ki je posebna oblika odkupa s finančnim vzvodom.
Analiza prevzemih premij
Prevzemna premija pomeni razliko med ceno delnice, ki jo posamezen vlagatelj kupi na trgu pred prevzemom, in prevzemno ceno, ki jo za to delnico plača prevzemnik ob prevzemu, da pridobi želeni delež lastništva v ciljnem podjetju.
V tujini so prevzemne premije pogosto tema empiričnih raziskav. Tako Weston, Juan and Johnson (2001) na primer ugotavljajo, da so bile med letoma 1992 in 1998 v ZDA povprečne 30-dnevne prevzemne premije 40-odstotne (30-dnevne premije so izračunane na podlagi cen delnic 30 dni pred javno objavljeno ponudbo za prevzem).
Tudi v Sloveniji je bila opravljena podobna raziskava (Šarc, 2004), v kateri je obravnavanih 36 prevzemov med letoma 1999 in 2003. V tem obdobju so bile v Sloveniji povprečne 30-dnevne prevzemne premije 28,66-odstotne. 90-dnevne premije pa so bile v istem obdobju 49-odstotne (90-dnevne premije so izračunane na podlagi cen delnic 90 dni pred javno objavljeno ponudbo za prevzem). Pri tem je treba opozoriti, da je težko določiti, katero tržno ceno delnice ciljnega podjetja pred objavljeno ponudbo za prevzem vzeti za izračun prevzemne premije. Kadar se odločimo za ceno 30 dni pred prevzemom, se moramo zavedati, da nekateri v tem času že lahko razpolagajo z notranjimi informacijami, kar vpliva na cene delnic na trgu, medtem ko je 90-dnevno obdobje pred objavljeno ponudbo za prevzem lahko tudi predolgo, saj se v ceni odražajo tudi drugi dejavniki, ki s prevzemom nimajo neposredne povezave.
Najvišja 30-dnevna prevzemna premija v obravnavanem obdobju v Sloveniji je bila 250-odstotna, dosegli pa ste jo lahko z nakupom delnic Cementarne Trbovlje, d. d., če ste delnico obdržali do prevzema in jo prodali po prevzemni ceni prevzemniku. Med najvišjimi premijami je bila tudi premija ob prevzemu podjetja IMP Črpalke, d. d., 141-odstotna. Ob prevzemu Leka pa ste lahko dosegli 22-odstotno 30-dnevno premijo.
Za Slovenijo je značilno, da se večina prevzemov, glede na način plačila delnic ciljnega podjetja, izvede z denarjem, (od obravnavanih 36 jih je bilo kar 32 izvedenih z denarjem), v primerjavi s prevzemi, kjer so prevzemniki za plačilo delničarjem uporabili nadomestne vrednostne papirje. Prevzemne premije so bile višje, ko je bil prevzem izveden z denarjem, kot v primerih, ko je prevzemnik za plačilo uporabil nadomestne vrednostne papirje.
Zanimivo je, da so bile prevzemne premije nekoliko nižje pri prevzemih bank kot pri prevzemih drugih podjetij. Glede na dejavnost ciljnega podjetja, pa so bile v preteklem obdobju v Sloveniji najvišje dosežene prevzemne premije pri prevzemih podjetij iz predelovalne dejavnosti.