SMO SLOVENCI INOVATIVNI?
Inovativnost je Slovenijo vseskozi reševala. Je pa res, da je malo primerov, kjer smo se z inovativnostjo prebili naprej, ves čas smo nekje v sredini. Samo spomnimo se Iskrinega telefona, Elanove zgodbe s karving smučmi in letošnjo nagrado red dot za inovativnost tehnologije WaveFlex.
Naša podjetja so sorazmerno majhna – torej v podjetjih primanjkuje že kritične mase, ki bi lahko obrodila številne inovativne ideje.
DELEŽ INOVATIVNIH PODJETIJ
Raziskave kažejo, da je raziskovalno-razvojna dejavnost v slovenskih podjetjih sorazmerno slabo razvita, kar se odraža tako v majhnem deležu inovativnih podjetij kot tudi v sorazmerno nizki dodani vrednosti na zaposlenega. V Sloveniji je med vsemi podjetji 21 odstotkov takih, ki so inovativna, medtem ko je delež inovativnih podjetij v EU enak, 44-odstoten. V Sloveniji je najmanjši delež inovativnih podjetij med malimi podjetji z do 49 zaposlenimi (13 odstotkov), večji med srednjimi podjetji s 50–249 zaposlenimi (28 odstotkov) in največji med velikimi podjetji z 250 in več zaposlenimi (55 odstotkov inovativnih). Tudi v EU so najmanj inovativna mala podjetja in najbolj velika podjetja, vendar je inovativnih približno 35 odstotkov malih podjetij, približno 55 odstotkov srednjih in približno 75 odstotkov velikih. Prav tako je skrb zbujajoč podatek, da po dodani vrednosti na zaposlenega zaostajamo za bolj razvitimi državami EU za tri- do štirikrat, odvisno od panoge. Poleg tega je v Sloveniji v gospodarstvu zaposlenih le malo visokoizobraženih raziskovalno-razvojnih kadrov, ki bi lahko skupaj z raziskovalci v javni raziskovalni sferi pospešili raziskovalno-razvojno dejavnost v samih podjetjih in poskrbeli za prenos znanja iz institucij znanja in EU.
Zdi se, kot da Slovenci ne bi bili inovativni … in vendar smo, le podporno okolje ni naklonjeno inovacijam. Žal se vse prepogosto dogaja, da mala in srednja podjetja inovacije zaradi neustrezne podpore pristojnih institucij ne morejo uresničiti.
VLOGA DRŽAVE
Pri spodbujanju inovativnosti je zelo pomembna vloga države. Ta inovativnim in ustvarjalnim podjetjem namenja premalo sredstev, bistveno premajhne pa so tudi davčne spodbude za podjetja, ki vlagajo v inovativnost in razvoj. Po Likarjevih besedah (pisec za revijo IRT 3000) imamo v Sloveniji veliko institucij, ki deloma podpirajo inovativnost, a je pri nekaterih vprašljiva kakovost, med seboj so pogosto neusklajene, programi se prekrivajo in nimajo ustreznih znanj ali strokovnjakov, ki bi podjetjem ponudili, kar jim primanjkuje. Žal je inovativnost v slovenskem prostoru pogosto zgolj na papirju, manj v dejanjih.
Prestrašeno inovativni za enkrat torej še vedno čakajo na boljše čase … Drzno inovativni pa neugodnim razmeram navkljub ustvarjajo inovacije in drzne podjeme.
Viri:
- Letni delovni načrt Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo za leto 2006
- Borut Likar; http://www.irt3000.si/
Tomaž
Korelc
/ZaUspeh/maj 2007/