TIMSKO DELO? NE ZA VSAKO CENO!
Mnogi sicer verjamejo, da dosežki timskega dela skoraj vedno prekašajo skupinsko delo, toda pogosto je že skupinsko delo dovolj dobro za učinkovito delovanje.
Skupinsko delo je smiselno in pomeni najrealnejši pristop k delovanju organizacije. Bolj ko so člani skupine odprti drug do drugega, konstruktivni in bolj ko sodelujejo in se medsebojno podpirajo, si pomagajo ter izmenjujejo informacije, tem učinkovitejša je skupina. Kadar je skupinsko delo učinkovito in dosega rezultate, je vprašljivo, ali timsko delo upravičuje dodatne napore in tveganja zgolj zaradi timskega dela.
TIMSKO DELO V SAMEM VRHU
Način, kako vodstvo deluje in sodeluje, je izredno pomemben, saj to vpliva na kakovost izbire strateškega namena in stopnjo pripadnosti njenih članov izbrani strategiji. Vendar pa so dinamike v vodstvenem timu občutno drugačne od dinamik v drugih timih. Njihovo delovanje se razlikuje predvsem zaradi pozornosti zunanjega okolja, kompleksnosti nalog, velike vidnosti oziroma opaznosti in izredno velike potrebe članov vodstvenega tima po moči. Tako se vrhovni voditelj kot vodja tima (voditelj – vrhovni vodja je včasih lahko tudi vodja tima, ni pa vedno, odvisno od naloge, namena in ciljev, tima) sooči z mnogoterimi izzivi.
ZMOTNA PREPRIČANJA
Ne moremo sicer razložiti vseh razlogov, zakaj je timsko delo v samem vodstvu podjetja skoraj nemogoče doseči, toda kljub temu lahko omenimo pet najbolj razširjenih, toda zavajajočih prepričanj o delovanju vrhovnega vodstva, ki vnašajo zmedo pri oblikovanju timov v samem vrhu podjetja:
1. Namen tima v vrhu podjetja je identičen namenu podjetja. Skupine na vrhu si žal vse preveč pogosto zastavijo enak namen, kot je namen podjetja, in ne ločijo med namenom tima in podjetja. Potencialni vrhovni timi morajo tako kot vsi drugi timi oblikovati skupni namen tima in si zastaviti cilje, ki zahtevajo timsko delo.
2. V timu mora biti ves vrh podjetja. Vrhovno vodstvo ponavadi gleda na timsko delo zmotno, saj meni, da morajo biti v timu vsi ali pa nihče. Zmotno tudi menijo, da morajo vsi delovati kot tim ali pa kot ne-tim.
3. Vloge in prispevki članov tima, z voditeljem vred, so opredeljeni z njihovim hierarhičnim in funkcijskim položajem. Vrhovni timi morajo tako kot vsi drugi timi razviti in oblikovati medsebojno zaupanje in soodvisnost. Žal pa člani takšnih 'timov' do takrat, ko se prebijejo v vrh podjetja, težko dojamejo, da morajo delovati kot tim in ne več kot posamezniki.
4. Poraba dodatnega časa za timsko delo je neučinkovito. Vrhovno vodstvo v nasprotju s timi na nižjih organizacijskih ravneh ne dela skupaj, saj je vsak odgovoren za svoje področje. Timsko delo jim včasih jemlje čas za opravljanje njihovega rednega dela. To sili vodstvo, da se nagiba k skupinskemu, in ne k timskemu delu.
5. Timska učinkovitost je odvisna izključno od komunikacije in odprtosti. To vse prepogosto zmotno mnenje meša timsko delo in time same po sebi, torej med namenom tima in njegovim delovanjem.
KONSTRUKTIVNA KOMUNIKACIJA IN SPOŠTOVANJE
Odločitev o oblikovanju tima ali skupine v vrhu podjetja torej ni lahka, predvsem pa je odvisna od mnogih dejavnikov. Timsko delo tudi vedno ne odtehta dodatnega truda in tveganja. Vrhovne skupine morajo tako nenehno preverjati, ali njihov način delovanja najbolje ustreza izzivom, s katerimi se soočajo, ter temu tudi prilagoditi svoje delovanje. Pri tem pa moramo seveda paziti, da se ne pojavi tako imenovani sindrom skupinskega mišljenja – 'groupthink'. Določeno nesoglasje in nasprotujoča si mišljenja znotraj tima so vedno dobrodošla.
Pri tem se vrhovni voditelj ne sme obkrožiti s samimi kimavci. Homogena skupina je sicer dobra za obvladovanje starih, znanih in rutinskih 'težav', za spopadanje z novimi izzivi pa je najuspešnejša zdravo heterogena skupina.
Člani skupine se morajo med seboj spoštovati in sodelovati, saj bi se bilo viziji tako rekoč nemogoče približati, če zaposleni ne bi delali kot tim/skupina s skupnim ciljem. Uspešni voditelji vedo, da težko delajo drug z drugim, in če se ne spoštujejo, je to spoštovanje možno doseči s timskim delom. Poleg tega se člani tima izurijo tudi v opravilih drugih članov tima, tako da jih lahko nadomestijo, kadar so odsotni.
Zakaj so nekateri timi uspešnejši od drugih?
Ljudje, ki sestavljajo time, so velikokrat v zmoti, ko mislijo, da bo tim uspešen, če bo sestavljen iz samih strokovnjakov. Najboljši posamezniki namreč ne dosegajo vedno tudi najboljših rezultatov. Skupina 'top akterjev' je lahko tudi poražena, če ne deluje kot tim. Zato izbira najboljših še ni jamstvo za uspeh.
Ključ do uspeha je to, kar dr. Meredith Belbin (raziskovalec kadrov in svetovalec vodilnim in vodstvenim delavcem, avtor knjige Vodenje timov; Zakaj uspejo ali spodletijo) imenuje vloge v timu, v svoji raziskavi pa jih je identificiral devet. Tim ima tako sicer res devet vlog, vendar ni nujno, da je sestavljen iz devetih ljudi, saj ljudje pogosto hkrati zavzamemo dve ali več vlog. Isti ljudje se v različnih skupinah in situacijah hkrati identificirajo z različnimi vlogami.
Tomaž Korelc
/ZaUspeh/ november 2007/