KAKŠEN JE VAŠ ODNOS DO INOVATIVNOSTI?
Ko govorimo o inovativnosti, zagotovo ne moremo mimo koncepta difuzije inovacij. Najboljši podjetniki in voditelji so ponavadi tisti, ki med prvimi vidijo priložnosti in možnosti ter jih tudi zgrabijo in izkoristijo. Prav tu pa ima koncept difuzije inovacij odločilno vlogo.
Inovacija je vsaka nova ideja ali nov izdelek, difuzija pa je način oziroma proces, s katerim se ta inovacija v neki družbi širi. Difuzijski proces je širitev nove ideje od njenega vira iznajdbe ali kreacije do uporabe te ideje. Bistvo difuzijskega procesa je človeška interakcija, v kateri vsak človek komunicira neko novo idejo drugemu človeku.
Množični mediji in mnenjski voditelji
Če inovacijo na trg pripeljejo inovatorji, so pri difuziji pomembni množični mediji in mnenjski voditelji, ki širijo informacije o inovaciji. Mnenjski voditelji lahko na širjenje informacij o inovaciji delujejo tako pozitivno kot tudi negativno oziroma pospešujejo ali pa zavirajo širjenje informacije.
Posvojitev inovacije
Pri inovativnosti podjetij je še posebno pomemben dejavnik posvojitev inovacije. To je odločitev, da bo posameznik uporabljal inovacijo. Čeprav raziskovalci inovativnosti govorijo o posamezniku, je treba poudariti, da enako velja za podjetja. Tako kot posamezniki posvajajo inovacijo, jo tudi podjetja. Pri tem pa je pomembno, da ima največ vpliva na posvojitev inovacije vodstvo podjetja oziroma najvišji vodilni. Proces posvojitve je mentalni proces, skozi katerega gre posameznik oziroma podjetje od takrat, ko prvič sliši za inovacijo, do takrat, ko jo začne uporabljati.
Učni proces
Posvojitveni proces je treba ločiti od procesa difuzije, ki pomeni širitev nove ideje od njenega vira do končnih uporabnikov oziroma posvojiteljev. Bistvena razlika med tema dvema procesoma je, da posvojitev poteka na zelo individualni ravni, medtem ko difuzija poteka med ljudmi (večja skupina). Proces posvojitve je v bistvu učni proces, ki pomeni posameznikovo odločitev, da posvoji in uporabi neko inovacijo.
5 faz procesa posvojitve
Po Rogersu sestavlja proces posvojitve pet faz, in sicer: zavedanje o inovaciji, zanimanje za inovacijo, ovrednotenje inovacije, preizkus inovacije in končno posvojitev inovacije.
V fazi zavedanja je posameznik izpostavljen inovaciji, vendar o njej še nima vseh potrebnih informacij. Zaveda se je, vendar še ni dovolj motiviran, da bi o njej poiskal še več informacij. Faza zavedanja sproži druge faze, ki vodijo k posvojitvi inovacije ali njeni zavrnitvi. V večini primerov je ta faza zavedanja zelo naključna, saj posameznik oziroma podjetje ne more iskati informacij o inovaciji, za katero sploh ne ve, da obstaja. Pri najbolj inovativnih posameznikih in podjetjih pa je ta faza zavestna in proaktivna, saj inovativna podjetja sama aktivno iščejo in celo ustvarjajo inovacije.
Fazi zavedanja sledi faza zanimanja, v kateri se posameznik začne zanimati za novo idejo in o njej tudi že išče dodatne informacije. V tej fazi je navzoča tudi kognitivna komponenta vedenja.
Naslednja faza je faza ovrednotenja, v kateri si posameznik oziroma podjetje zamisli, kako bi mu inovacija lahko koristila. To je nekakšen miselni poizkus. Če posameznik oziroma podjetje misli, da bo imel od inovacije koristi, da bo imel več koristi kot škode, bo inovacijo preizkusil. Sam poizkus inovacije se močno loči od odločitve, da bi inovacijo preizkusili. Faza ovrednotenja je od vseh petih verjetno še najmanj razpoznavna, empirično pa jo je verjetno najteže raziskovati.
V fazi poizkusa, ki sledi fazi ovrednotenja, posameznik oziroma podjetje uporabi inovacijo, vendar le v manjši meri. Demonstrira se nova ideja v posameznikovi situaciji, določi se njena uporabna vrednost in možnost za popolno posvojitev. Ta faza je nekakšen vrednostni test, odločitev za poizkus pa je bila sprejeta v fazi ovrednotenja. Rezultati poizkusa so bistveni pri posvojitvi oziroma zavrnitvi inovacije, kajti večina ljudi inovacije sploh ne sprejme, če je poprej ne more preizkusiti.
Zadnja faza je faza posvojitve, v kateri se posameznik oziroma podjetje odloči, ali bo inovacijo uporabljal ali pa zavrnil. Pri tem se moramo zavedati, da proces posvojitve ne poteka vedno po naštetih fazah, saj lahko posameznik faze preskakuje, se vrača nazaj, tudi začasno ali za stalno odloži uporabo inovacije.
5 skupin posvojiteljev
Ko govorimo o posvojitvi, kaj hitro lahko spoznamo, da različni ljudje in skupine različno hitro posvojijo neko inovacijo. Po hitrosti posvojitve jih lahko razdelimo v pet skupin: inovatorje, zgodnje posvojitelje, zgodnjo večino, pozne sledilce in zapoznelce.
Janez in Tomža Korelc
/ZaUspeh/november 2007/