KAKŠEN JE VAŠ ODNOS DO INOVATIVNOSTI? 2. del
Ko govorimo o posvojitvi neke inovacije, kaj hitro spoznamo, da jo različni ljudje in skupine različno hitro posvojijo. Po hitrosti posvojitve jih lahko razdelimo v pet skupin: inovatorje, zgodnje posvojitelje, zgodnjo večino, pozne sledilce in zapoznelce.
INOVATORJI
Najprej si poglejmo inovatorje, ki prvi posvojijo nov izdelek. Zavzemali naj bi približno 2,5 odstotka vseh ljudi oziroma podjetij. Njihova značilnost je, da radi preizkušajo nove izdelke in imajo radi tveganje. Lastnost, da z veseljem preizkušajo nove ideje, jih vodi iz njihovega družbenega okolja v bolj svetovljanske družbene odnose. Biti inovator ni vedno lahko, saj morajo biti inovatorji pripravljeni tudi na to, da se osramotijo, če posvojijo inovacijo, ki se kasneje izkaže za slabo.
ZGODNJI POSVOJITELJI
Zgodnji posvojitelji so tisti, ki inovacijo posvojijo drugi, zavzemajo pa približno 13 odstotkov vseh ljudi oziroma podjetij. Oni opazujejo inovatorje, in ko ugotovijo, da je neka inovacija dobra, jo posvojijo. Ta skupina je bolj družbeno integrirana in ima največjo stopnjo mnenjskega voditeljstva v večini družbenih sistemov.
ZGODNJA VEČINA
Naslednja skupina posvojiteljev, ki smo jo označili z zgodnjo večino, zavzema približno 34 odstotkov vseh ljudi oziroma podjetij. Od že naštetih so ti najopreznejši. Čas posvojitve je precej dolg, saj o inovaciji kar dolgo premišljujejo. Kljub temu pa so nekoliko pred povprečnimi ljudmi oziroma podjetji, kar jih postavlja v pomemben položaj, saj legitimizirajo novo idejo. Njihov moto je: “Ne bodi zadnji, ki opusti staro, a tudi ne prvi, ki preizkusi novo.”
POZNI SLEDILCI
Zgodnji večini sledijo pozni sledilci, ki zavzemajo nekako tretjino prebivalstva oziroma podjetij. Imenovali bi jih lahko tudi skeptiki. Inovacijo prevzamejo takoj potem, ko jo privzame povprečen posameznik. V to jih prisilijo ekonomska potreba ali pa pritiski okolja.
ZAPOZNELCI
Zadnji posvojijo neko inovacijo zapoznelci, ki zavzemajo približno 16 odstotkov ljudi oziroma podjetij. Zapoznelci so zelo tradicionalno usmerjeni, njihove odločitve pa imajo korenine v preteklosti, na katere so močno vezani. O inovaciji dvomijo, prav tako o tistem, ki jim jo ponuja. Pogosto se zgodi, da takrat, ko neko inovacijo posvojijo, pride na trg že nova, tako da vedno capljajo za časom.
VPLIV MNENJSKIH VODITELJEV
Nekoliko si poglejmo še mnenjsko voditeljstvo, ki je proces, v katerem en človek (mnenjski voditelj) neformalno vpliva na druge, ki so iskalci informacij (mnenja) ali pa le sprejemniki informacij (mnenja). Mnenjski voditelji so tisti ljudje (tudi skupine), pri katerih drugi ljudje iščejo informacije in nasvete in ki imajo moč vpliva na druge ljudi.
Mnenjski voditelji lahko vplivajo na vedenje drugih, na pozitiven ali negativen odnos drugih do nekega objekta. Če jim je ta objekt všeč, lahko prispevajo k njegovemu uspehu, če jim ni, lahko prispevajo k njegovemu propadu. Mnenjski voditelji so tudi tisti, ki neko inovacijo zavrnejo. In pri tem so aktivni, kar pomeni, da inovaciji nasprotujejo in širijo svoje negativno mnenje ter nagovarjajo druge posameznike v družbi, naj inovacije ne posvojijo. Mnenjski voditelji so torej vir informacij in nasvetov. Pogosto jih označujemo za vratarje, saj so oni tisti, ki informacije zadržijo ali pa jih posredujejo naprej. Lahko le govorijo o nekem objektu (ideji), svoji izkušnji z njim ali pa agresivneje svetujejo drugim, naj stopijo z objektom v neposreden stik.
Luka Stankovič
/ZaUspeh/marec 2008/
