Komunikacija
Izziv, s katerim se sooča večina ljudi pri komuniciranju, je občutek nemoči oziroma nesposobnosti, ki pa je privzgojen. V resnici je komunikacija sama po sebi nekaj najbolj naravnega in preprostega. Uspešni obvladajo veščino komuniciranja, to je razvit alfa odnos do samega sebe in sveta.
![]() |
PRVI KORAK
Začeti je treba pri ozaveščanju lastnega komunikacijskega potenciala in prepoznavanju notranjih blokad, omejitev oziroma omejujočih prepričanj. Za dosego tega moramo v sebi najti in prepoznati svoje skrite komunikacijske zmožnosti in se osvoboditi vseh strahov, dvomov in drugih omejitev, ki nam preprečujejo celostno komunicirati.
IZVOR TEŽAV
Razlogov za pojav komunikacijskih blokad je običajno več. Lahko so posledica vzgoje, osebnostnih značilnosti, slabih komunikacijskih navad (premalo, preveč ali neustrezna komunikacija), nerazumevanja, nepripravljenosti poslušati sočloveka. Vedeti moramo, da približno 80 odstotkov uspešne komunikacije med ljudmi temelji na poslušanju – drugega, torej ne samega sebe. Trajna nesposobnost komuniciranja pa pomeni trajno odločitev posameznika, da bo »igral vlogo žrtve«, ali posameznikovo nepripravljenost, da bi spremenil tako stanje.
ASERTIVNI PRISTOP
Trening asertivnosti je učenje veščin, ki prispevajo k razumevanju samega sebe. To pomeni, da odkrivamo, kdo smo, kako se vedemo, predvsem pa, kako živeti brez pritiskov družbenih vlog in pričakovanj drugih ljudi oziroma okolice.
Asertivno vedenje temelji tako na spoštovanju samega sebe kot na spoštovanju drugih ljudi. Asertivna komunikacija pa prispeva k jasnemu in neposrednemu načinu verbalnega in neverbalnega izražanja. Spoznajte in presezite največje ovire sodobnega posameznika na poti do obvladovanja alfa komunikacije:
- strah,
- skrb,
- sram,
- dvom
- in krivdo.
Medosebna komunikacija
Medsebojnemu komuniciranju se danes ne namenja dovolj pozornosti, pa vendar na njem temeljijo odnosi med ljudmi v vseh sferah. »Interpersonalno komuniciranje zajema medosebno komunikacijo v družini, šoli, podjetju, manjših skupinah, ki jih združujejo morda enaki interesi ali ideološki pogledi. Gre skratka za medosebno komuniciranje v vseh življenjsko pomembnih sistemih. Uspešen osebnostni razvoj človeka in njegovo delovanje sta tako nemogoča brez kakovostne in uspešne interpersonalne komunikacije.«
Bernlund (1968) je natančneje opredelil pet značilnosti interpersonalne komunikacije:
- perceptivna angažiranost dveh ali več ljudi,
- komunikacijsko medsebojna odvisnost,
- osredotočena interakcija,
- interakcija poteka iz oči v oči,
- interpersonalna komunikacija ima značaj nestrukturirane komunikacije.
KAM SE OBRNITI?
Razlogov za zatekanje po pomoč je lahko veliko – tako tudi rešitev. Naštejmo samo nekatere: šola retorike, šole pozitivnega mišljenja, ljudske univerze, šole NLP, šole za osebni razvoj, šole čustvene inteligence, delavnice in seminarji na temo komunikacije ... in še kaj bi se našlo. Ne pozabite – komunicirati pomeni živeti!
Barbara Bačnik
/ZaUspeh/september 2006/
