Voditi veliko firmo

Bila je črna sreda – a prav nič črno ni delovala. Na Kongresnem trgu se je resda zbrala zajetna gručica študentov, ki je s panoji, zastavami in glasbo opozarjala nase. V notranjosti ljubljanskega lokala pa je ležerno, prav nič mračno, čeprav oblečen v črno, kramljal najbogatejši in medijsko trenutno najbolj oblegan mož Slovenije. Zoran Janković, menedžer leta 2002, najdirektor leta 2005 ...

---

 

OSEBNA IZKAZNICA: Ime: Zoran Janković Starost: 53 let Izobrazba: ekonomist Najlastnost: čast in čustvena inteligenca Konjiček: rokomet

1.) ZaUspeh: Podpirate študente pri njihovem zavzemanju za spremembe?
Z. Janković: Absolutno. Kdo pa naj bo revolucionaren in pogumen, če ne oni. Tudi pri francoskih demonstracijah sem povedal, da podpiram študente. Po mojem mnenju je trenutno izredno velika kriza, izredno velika konkurenca, mladi bodo težko dobivali službe, vedno znova morajo dokazovati, da so boljši. Čeprav ne razumem čisto, zakaj sploh protestirajo; če sem danes prav razumel medije, vlada soglaša z vsemi predlogi, to sem prebral v enem od naslovov, nisem pa prebral celotnega članka.

2.) ZaUspeh: Kako je bilo na začetku za vas? Ste vedno načrtovali postati vodja tako velikega sistema, kot je Mercator?
Z. Janković: To se gradi. Mladi si morajo želeti uspeha, morajo biti ambiciozni, veliko delati in veliko narediti ter veliko vlagati. Ko sem prihajal v Mercator, sem prišel predvsem zaradi Mirana Goslarja (direktor Mercatorja od 1975 do 1993, op. a.), kajti on mi je bil idol, legenda, približno tako kot sem jaz zdaj mladim. Da sem bil z njim, mi je veliko pomenilo. Kdaj sem v bistvu začel prvič sanjati o tem, niti ne vem povedati. Šel sem v Emono, vmes sem bil v. d. generalnega direktorja, podpredsednik SOZDA, imel zaposlenih deset tisoč ljudi, tako da sem bil že pri 35 letih na izredno visokem položaju. Potem pa ne govoriš več o enem podjetju, enostavno se ti zdi, da delaš zase. Ko nisem imel kaj početi, sem ustanovil podjetje Electa inženiring. Moj motiv danes je veliko podjetje, delo z ljudmi.

3.) ZaUspeh: Kakšen je zdaj vaš vsakdanjik, odkar niste več predsednik uprave Mercatorja?
Z. Janković: Zelo poln, zelo nabit. Danes ponoči sem delal do pol dveh, vsako jutro tečem že ob pol osmih za uro ali uro in pol. Potem se začnejo sestanki, zaključim nekje ob 20., 21. uri. Trenutno se pripravljam na svoj novi izziv, kmalu bom lahko povedal več o tem.

4.) ZaUspeh: In v katerem letnem času je Golovec za vas najlepši?
Z. Janković: Zame spomladi in jeseni – zdaj, ko se vse prebuja, bukev je že čisto zelena; ali pa jeseni, ko se barve začnejo spet spreminjati. Čeprav sem hodil tudi vso zimo po snegu, v gojzarjih in v velikem mrazu. Vsak letni čas ima svojo lepoto. Golovec mi v bistvu daje tisto, kar si želim, kar potrebujem. Jaz ne potrebujem dopusta, Golovec mi je vse. Energija, ki jo dobim tu, kjer sem sam s seboj, z naravo, v stiku z ljudmi, psa imam s seboj ... Res mi je dobro.

5.) ZaUspeh: Kakšne vrline posedujete in bi jih moral imeti vsak dober menedžer?
Z. Janković: Vizijo, vztrajnost, pogum, predvsem pa pravičnost. (premor) Tega, kar sem doživel mesec dni po tem, ko sem odšel iz Mercatorja, na novoletni zabavi, ko nas je bilo deset tisoč, ni še nihče v Sloveniji. In to je prav ta pravičnost – ki ti jo vsi priznajo, čeprav si oster, pravičen moraš biti. Tu je ključ – v transparentnosti, vedno sem vsem povedal tako dobro kot slabo. In nisem se šel skrivalnic. Je pa to seveda veliko dela.

6.) ZaUspeh: Danes smo 19. aprila 2007. Na kaj od doseženega v preteklem letu ste najbolj ponosni?
Z. Janković: Uh ... (smeh) Če bi bilo leto dni kasneje, bi imel samo eno vprašanje: Ali sem našel tisti motiv, ki mislim, da ga iščem? Mercator je namreč moja ljubezen, in to je ta prva zgodba, prva ljubezen. Mercatorja ne bom nikoli pozabil, to so moji ljudje. Zdaj je treba to stanje zapreti in odpreti novo ljubezen.

7.) ZaUspeh: Kaj bi torej poudarili pri odnosu delodajalec – zaposleni?
Z. Janković: Korporacijska kultura. To je edina stvar, ki se je ne da kopirati, se je ne da kupiti, ampak jo gradiš vsak dan sam s svojo akcijo in začne se pri prvem človeku. Prav v tem je »keč« zgodbe; prvi človek mora imeti jasno vizijo, kako uravnavati željo po čim višjih plačah zaposlenih – ki je logična, transparentna in legitimna, in na drugi strani željo lastnikov po čim večjem dobičku. Oboje ne gre skupaj. Tako da je moja zgodba zelo jasna. Sam sem ves čas govoril, da sindikalisti ne morejo imeti »rajmo« ljudi, kot sem jaz, in da stavke v Mercatorju ne bo, če bom jaz na čelu. O tem sem bil trdno prepričan že prej in izkazalo se je, da imam prav. Če sem na kaj ponosen, sem na odnose z zaposlenimi – na to komunikacijo.

8.) ZaUspeh: Kaj vas motivira?
Z. Janković: Osebno me motivira uspeh in to me poganja naprej – biti del zmagovalnega tima. Danes govoriti o jugovzhodni Evropi, o bivši Jugoslaviji se mi zdi malo smešno, ampak ko smo imeli leta 1999 komaj 20-odstotni delež, začeli pa smo s 15-odstotnim, pa smo že razmišljali o odhodu ven, je bilo to pogumno. Priti leta 2000 v Sarajevo s 40 milijoni tedanjih mark investicij je bil res velik pogum. Priti v Beograd je bil naslednji odraz poguma, tako da mi to res veliko pomeni.

9.) ZaUspeh: Kakšen potrošnik ste? Če bi zdaj odprla vaš hladilnik doma, kaj bi našla?
Z. Janković: Pri nas kupuje žena. Drugače nisem nikjer kupoval, nisem hotel, da bi bil kateri od poslovodij užaljen, da nekje kupujem, drugje pa ne. Prednost dajem predvsem kakovostnim domačim blagovnim znamkam, na to sem ponosen – na slovensko, hrvaško, srbsko proizvodnjo, ki je izjemno kakovostna, saj skoraj osem let nismo imeli nobene afere. To je ena od stvari, ki jo po mojem mnenju premalo poudarjamo v odnosu do potrošnikov.

10.) ZaUspeh: Kako gledate na vstop tujega kapitala v slovenska podjetja? In ali je prihodnost v širitvi na tuje trge – predvsem trge nekdanje Jugoslavije?
Z. Janković: Najprej o prihodu tujega kapitala. Sam sem še vedno mnenja, da imam pri isti ceni raje Janeza kot pa Giovannija ali Johanna, in to bom vedno zagovarjal. Po drugi strani pa je prednost biti v jugovzhodni Evropi; na primer nemška firma Metro je prodala 100 trgovin v Nemčiji in jih kupila nekaj v Moldaviji. Greš pač tja, kjer je trgovina konsolidirana. V trgovini so namreč samo tri pravila: lokacija, lokacija, lokacija! Če dobiš dobro lokacijo, mora vse drugo priti. V strategiji moje uprave smo imeli zapisano: 30 odstotkov denarja obdržati za Slovenijo, da ohranjaš 40-odstotni tržni delež, 60 odstotkov ga gre za trge nekdanje Jugoslavije, deset odstotkov pa za nakup lokacij v Bolgariji, Ukrajini, Romuniji ... Edina prednost Mercatorja, ki jo lahko izkoristimo, je visoka raven storitve. Če tega ne bomo imeli, potem ne bomo imeli možnosti v tekmi z drugimi.

11.) ZaUspeh: Kako gledate na vlogo politike v slovenskem gospodarstvu?
Z. Janković: Preveč se vmešava. Konec koncev se to tudi vidi. Zamenjali so direktorje vseh najboljših slovenskih podjetij, dva sva bila zamenjana nekrivdno. Če se dobro spomnim, jaz prvi, Tomažič v HIT zdaj zadnji. Obe podjetji imata jasno strategijo, jasno vizijo in dobre rezultate. Drugi so odstopili iz osebnih razlogov in brez politike, brez vpliva Kada in Soda, žal to ni šlo. Mi smo bili merjeni in izmerjeni, jaz zase govorim, da sem bil. Osem let rezultatov mi ne morejo vzeti, toda tudi novi bodo merjeni in izmerjeni. Vse to, kar se dogaja, je dokaz tega, da pri nas ni veliko dobrih menedžerjev. Tudi moja nagrada, ki sem jo dobil od ceha za najdirektorja po izboru 300 direktorjev, pri čemer pet mesecev nisem več na funkciji, kaže po mojem mnenju na veliko hvaležnost. Na to moram biti ponosen, saj prihaja od ceha. Hkrati pa na to, da nas ni veliko, če jo dobim jaz kot odstavljeni direktor. In kaže se tudi odpor proti načinu, ki je navzoč v našem gospodarstvu.

12.) ZaUspeh: Je znanje tisto, česar nam nihče ne more vzeti, ali so to poslovni rezultati?
Z. Janković: Znanje! Rezultati so posledica znanja in delavnosti. Vse to, kar je v Mercatorju – vse te številke so posledica odnosov, dela, pristopa, znanja. To je samo številčna posledica, ampak ta šteje, ne!

13.) ZaUspeh: Kakšne pa so vaše izkušnje z ženskami v poslovnem svetu oziroma ali jih po vašem mnenju pri nas primanjkuje?
Z. Janković: Jaz gledam na to izjemno pozitivno. Veliko raje sem delal z ženskami kot z moškimi. Ženske so veliko zanesljivejše in odgovornejše.

14.) ZaUspeh: Kako ocenjujete slovensko podjetništvo?
Z. Janković: Kot zelo dobro. Brez tega ne bi bili na takem mestu v Evropi, kjer smo zdaj.

15.) ZaUspeh: Nam torej ne primanjkuje pobude, da bi se ljudje pri nas bolj odločali za posle?
Z. Janković: Ne. Če še enkrat pogledamo celotno zgodbo v Sloveniji: biti najboljša članica med novimi pristopnicami v EU, to je rezultat prav tega podjetništva. Jaz pravim, da smo Slovenci pridni in dobri delavci, tudi samoiniciativni. Žalosti pa me to, ko že v startu dajemo prednost nekemu tujcu. Nič nimam proti tujcem, vendar naj dokažejo, da so boljši. Danes v trgovini tujec ni nič boljši – trdim, podpišem, mi smo bili boljši. V igralništvu – HIT je premija za ta del Evrope, nimajo nič boljšega. Naše črpalke – govorim kot potrošnik – Petrol ima vrhunsko ponudbo, to so stvari, ki jih poznam in lahko zagotovo trdim, da smo v njih dobri.

Barbara Bačnik
/ZaUspeh/ junij 2006/