VPLIV ČASOVNE RAZBREMENITVE NA ZAPOSLENE

Zahteva zaposlenega po fleksibilnem delovnem času in okolju se ne dojema več kot njegova kaprica, saj tudi delodajalci spoznavajo prednosti takšnega dela.


Med prednosti sodijo predvsem manjša fluktuacija zaposlenih in z njo povezani nižji stroški, večja storilnost, manj stresno delovno okolje in s tem povezan upad bolniških, manj poškodb pri delu in ne nazadnje manj parkirnih mest pred poslovnimi prostori.

Poslovno in zasebno življenje na tehtnici

Vodilna svetovna podjetja so spoznala, da si ne želijo, da bi njihovi zaposleni delali preveč. V te namene oživljajo programe za uravnoteženje poslovnega in zasebnega življenja (razviti so bili v času razcveta v devetdesetih letih, nato pa so v zadnjih nekaj recesijskih letih zamrli). Uravnoteženje poslovnega in zasebnega življenja pomeni predvsem ponuditi možnost izbire. Zaposleni morajo imeti možnost izbire delovnega časa, dela na daljavo, delitve delovnega mesta (job sharing), polovičnega delovnega časa, kroženja itd.

Rastoče zahteve okolja

Po prepričanju organizacijskih strokovnjakov je nadurno delo v zahodnem svetu čedalje manj »privlačno«; še več, s pravilno organizacijo dela bi se ga dalo celo odpraviti. Nadurno delo naj bi bilo posledica predvsem rastočih zahtev okolja (delničarjev) in neučinkovitosti vodstva. Prvi razlog za nadurno delo izvira pri delničarjih, ki si vsako leto – še več, celo četrtletje – želijo boljših rezultatov kot v prejšnjem obdobju. Pritiski po višjih absolutnih zneskih so tako precej hudi. Drugi razlog potrebe po nadurnem delu sta slaba organizacija dela in napačno delegiranje nalog, za kar je odgovorno vodstvo. Vendar pri tem razlogu analitiki poudarjajo, da mora vodstvo prepoznati potrebne kompetence za določena delovna mesta in nanje postaviti primerne ljudi. Za nadurno delo pa so mnogokrat odgovorni kar zaposleni sami, saj nimajo dovolj znanja o upravljanju časa. To znanje jim mora priskrbeti vodstvo, saj bodo manj obremenjeni zaposleni srečnejši in tako storilnejši.

Čas – sveta vladar

Čas je vsekakor naše največje sredstvo, s katerim razpolagamo v življenju. In dan je prav vsakomur. Koncept upravljanja časa ponuja razumevanje in orodja, s katerimi se lahko manager laže odloči, kako najbolje izkoristiti dani čas. Time management ponuja managerjem orodja, s katerimi lahko: opredelijo jasne dolgo- in kratkoročne cilje, namenijo prednosti ključnim nalogam, ki jih vodijo do ciljev, oblikujejo prednostne liste opravil, učinkovito načrtujejo vsak dan posebej, odklonijo prekomerno delo in namenijo točno premišljen čas za izvedbo konkretne naloge.

Racionalizacija delovnega procesa

Realizacija upravljanja časa je torej proces, ki ga je treba planirati, nadzirati in redno ocenjevati. Pozitivni učinki, ki jih upravljanje časa ali boljše upravljanje življenja prinese posamezniku, so pregled nad življenjem, sprejemanje boljših odločitev in delovanje s smislom (kar ima vpliv na pozitivnejšo samopodobo). Manager se mora predvsem zavedati, da je nujno potrebna racionalizacija delovnega procesa oziroma mora znati učinkovito ločiti poslovne aktivnosti od dejanskega dela. Prav tako mora znati pravilno razdeliti delovne naloge med sodelavce oziroma podrejene in se sam bolj posvetiti nalogam, ki so ključnega pomena za poslovanje podjetja in njegov poslovno-osebnostni razvoj. Vedno mora težiti k temu, da naredi čim več dela s čim manj aktivnostmi (izgubljenega napora).

Mojca Piršič
/ZaUspeh/julij 2008/