VPLIV VODJE NA KULTURO IN FILOZOFIJO ORGANIZACIJE
Po Lombreiserju (1992) imajo glavno vlogo pri določanju in oblikovanju strateškega vedenja podjetja: vrhovni vodja – voditelj, vodstveni tim, preostala organizacija (predstavljajo jo notranji nevodstveni deležniki), zunanji deležniki in višje avtoritete (npr. lastniki, upravni odbor ipd.).
Delovanje podjetja precej določa prav splošna filozofija do samega sebe in poslovnega okolja, kajti filozofija najvišjega vodstva o ljudeh in organizaciji se izraža v organizaciji dela in strukturi odnosov med različnimi organizacijskimi ravnmi. Organizacija je sredstvo za uresničevanje filozofije vodstva.
BISTVO IN SMISEL OBSTOJA PODJETJA
Vpliv vrhovnega vodje na strateško vedenje podjetja se odraža v njegovem legitimnem, podjetniškem, odločitvenem in dejavnem vodenju ter slogu vodenja vodstvenega tima. Pri tem legitimno voditeljstvo vključuje opredelitev bistva in smisla obstoja podjetja ter pravila igre. Pri podjetniškem voditeljstvu gre za zaznave okolja vrhovnega ravnatelja in vključuje zaznavanje potrebe ali priložnosti za spremembo, zgodnje odzivanje na šibke signale v okolju (prihodnje nevarnosti in priložnosti) ter oblikovanje ustvarjalne vizije podjetja ali organizacije. Pri odločitvenem voditeljstvu gre za oblikovanje ciljev in sprejemanje strateških odločitev ter sprejemanje ustreznih strategij in zaupanja, ki bodo odsevale težnje podjetja. Pri dejavnem vodenju pa gre za oblikovanje organizacijske klime in zmožnosti, ki podpirajo strateške aktivnosti znotraj organizacije, zaposlenim omogoča, da izvajajo odločitve, ter koordinira in nadzira udejanjanje strategije.
VODITELJ – VIR INFORMACIJ
Verjetno izhaja izvor velike moči in vpliva, ki ga imajo voditelji na druge ljudi, tudi iz dejstva, da so voditelji velikokrat glavni, če ne prevladujoči vir informacij. Ljudje pa njihove poglede na svet in posledično tudi njihovo dejavnost in delovanje oblikujemo po našem prevladujočem viru informacij. Vrhovni voditelj mora sicer res posredovati vitalne in pomembne informacije svojemu vodstvenemu timu in vsem zaposlenim, pomagati in vzpodbujati pa jih mora tudi pri njihovem lastnem aktivnem iskanju informacij. Rek “več glav več ve” potrjuje tudi dejstvo, da vsak izmed potencialno mnogoštevilnih virov informacij posreduje svoj košček socialne resničnosti. Ker obstaja množica takšnih virov, je nemogoče, da bi katerikoli posamezni vir prenesel in oblikoval celotno sliko. Tako tudi ne voditelj, saj dejansko prav zapletenost socialne resničnosti preprečuje objektivno ovrednotenje kakršnegakoli posameznega vira.
VODITELJEV SLOG
Pravzaprav je tudi voditeljev slog odvisen od okolja, ki ga obdaja, oziroma od preostalih članov v organizaciji, saj se kultura oblikuje v medsebojni interakciji celotnega notranjega pa tudi zunanjega poslovnega okolja. Tudi voditeljev slog je do neke mere funkcija organizacijske klime in kulture. Nepravilno je namreč reči, da posameznik misli, posameznik svoje misli nadaljuje z razmišljanjem o tistem, kar so drugi razmišljali že pred njim. Povedano drugače, ljudje smo socialna bitja in sodelujemo v vzorcih delovanja, ki jih sami nismo ustvarili. Vse naše misli temeljijo na nekem izročilu, saj svoje misli gradimo na nekih širših temeljih. Ljudje govorijo jezik svoje skupine in mislijo, kot misli njihova skupina. Prav jezik je ubesedenje naših misli. Način govora oblikuje naše misli in naše misli oblikujejo naše delovanje. Svoj slog, način razmišljanja in mišljenja smo ljudje prilagodili skozi mnogoštevilne splošno sprejete vzorce odzivanja na običajne situacije, sprejeli smo kulturo “svoje” skupine.
PREDNIKI IN NASLEDNIKI VODILNE FILOZOFIJE
Vodilna filozofija izvira iz zgodnjih voditeljev, ki so organizacijo oblikovali in ji pustili pečat svoje lastne osebne filozofije življenja in poslovanja. Svojo filozofijo vcepijo z vsakdanjim delovanjem, ne toliko z golo retoriko. Vodilna filozofija je organizacijski genski kod, ki je nekje v ozadju, vendar vedno navzoč kot sila oblikovanja. Dokler so zgodnji voditelji dejavni v organizaciji, je vodilna filozofija ponavadi dokaj jasna. Z dozorevanjem organizacije in z umikom prvotnih voditeljev iz organizacije, ki jim onemogoča, da bi delovali kot vzorniki filozofiji, morajo njihovi nasledniki prevzeti vodilno vlogo pri krepitvi temeljnih delov prvotne filozofije, če jo želijo ohraniti.
NA MLADIH SVET STOJI
Le v primerih, ko organizacija institucionalizira svojo jedrno filozofijo tako, da jedrno filozofijo identificira z organizacijo samo, in ne s posameznimi osebami, ki vodijo organizacijo, se lahko razvije v trajno samoobnavljajočo se institucijo. Zagotovo se bo filozofija postopoma razvijala in neizogibno spreminjala, ko bodo naslednji voditelji izražali svoje osebne poglede. Bistveno je posvečati pozornost ohranitvi jedra tistih “magičnih” elementov originalne filozofije, ki ustvarja podjetje originalno in prodorno.
Tomaž Korelc
/ZaUspeh/maj 2008/