Zakaj na sejme?

Zakaj je sejem vedno bolj pomemben? Ustavite se in se vprašajte: "Kam gre naše podjetje?"

 


Sprejmite odločitev in se udeležite sejma z vašega področja, s stojnico ali brez. Tam bo čas za refleksijo, izmenjavo izkušenj, nabiranje novih idej, širjenje obzorij, in konec koncev sklepanje novih poznanstev oziroma navezavo potencialnih stikov. Hkrati gre za potovanje v tujino, spoznavanje tujih dežel, kultur in načinov dela. Vzemite to kot pustolovščino ali delovni dopust in si napolnite baterije.  

Konec recesije

Sejmi so še vedno prvovrstni gospodarski in medijski dogodki, o tem ni dvoma. Recesija v razvitem gospodarstvu je prinesla krizo tudi v cvetočo sejemsko dejavnost, predvsem v Nemčiji, kjer prirejajo največ vodilnih svetovnih sejmov. Posledica je upad števila obiskovalcev in razstavljavcev. Vendar je bila stagnacija tudi spodbuda za sejemske hiše, da sejme osvežijo, združijo ali enostavno opustijo. Tako beležijo že prve pozitivne kazalce, kajti edino smiselno je delovati v smeri napredka in koristi za vse.

ZAKAJ TOREJ NA SEJEM?

1. V kombinaciji z najsodobnejšo avdio-vizualno opremo je mogoče ustvariti idealno okolje za predstavitev številnih izdelkov, storitev, trendov in novih idej.

2.  Prednost sejemskega sistema je v lahkotnosti konstrukcije, ki zagotavlja, da je poudarek sejemske postavitve na prepoznavnosti in privlačnosti podobe podjetja ali izdelka.

3. Sejem kot tak presega omejitve tradicionalnega koncepta prostora in omogoča tudi osebni stik s poslovnimi partnerji.

4. Izvirnost in sporočilnost sejma povečujeta ugled podjetja, ki se predstavlja in posredno pričata o kakovosti izdelkov ali storitev.

5. Promocija na sejmih oziroma prodajnih mestih omogoča poslovnim partnerjem in potrošnikom živ in neposreden stik s predstavljenimi izdelki in storitvami.

6. S ponudbo predstavljeno na določenem sejmu si obiskovalec ustvari sliko te panoge in poišče zanj najprimernejšo obliko.

BODITE IZVIRNI, DOMISELNI, DRUGAČNI

Ste se že vozili v tovornjaku iz plexi stekla?
Ste že videli elegantni ženski čevelj visok šest metrov?
Mogoče hodili po tipkovnici, ki je bila velika kot vaša dnevna soba?
Vse to so izzivi oblikovalcev sejemskih stojnic na sejmiščih po svetu in pri nas.

Pomislite na klasično tržnico z zelenjavo in sadjem. Veliko ljudi kroži po njej. Nekateri samo opazujejo, spet drugi iščejo kvalitetne izdelke. Najdemo tudi ljudi, ki so prišli opazovat konkurenco in vse to se dogaja v povezavi s prodajo izdelkov in storitev.

Sejem - tržnica

Ravno to se dogaja tudi na sejmih, le na bolj prefinjen način. Sejmi so lahko postavljeni na prostem kot tržnice, lahko so v velikih za to specaliziranih dvoranah ali pa v luksuznih hotelih namenjeni le peščici ljudi. Stojnice so barvite, majhne in velike, ampak vse z namenom, da vas potegnejo v svoje srce.

Današnje sejemske stojnice so del marketinške strategije posameznega podjetja, in s svojo obliko, so le delček v sestavljanki marketinškega nastopa. Za dobro sejemsko predstavitev potrebujemo rešitev na vseh nivojih. Tako grafično (brošure, logotipi, poslovna darila, vabila) kot konstrukcijsko. Vsaka stojnica se mora prilagoditi izdelku ali storitvi, ki jo podjetje predstavlja. Stojnico smatramo kot prostorsko vez med stranko in ponudnikom, in le ta mora biti ravno prav uradna in sproščena ter nabita s pozitivno energijo za uspešno sklenjen posel.

Prostor, ki pritegne

Ni važno ali je stojnica majhna, velika ali celo v več nadstropjih, bistvenega pomena je njena sporočilnost in izpostavljanje izdelka oziroma storitve naročnika. Oblikovalec se mora soočiti z izzivom, predstaviti podjetje v morju ponudnikov iste stroke, saj kot vemo so sejmi usmerjeni v ozko strokovno območje in velikokrat večina razstavljalcev nudi iste izdelke oziroma storitve. Oblikovalčev cilj je dosežen takrat, ko naključnega mimoidočega prepriča, da stopi čez rob modre preproge in se prepusti, da ga stojnica vsrka vase. Prav tako kot nas pritegne velika rdeča lubenica za pravo ceno na zelenjavni tržnici. Princip je isti, samo oblikovalci so drugi.

Oblikovalčev cilj je dosežen takrat ko naključnega mimoidočega prepriča, da stopi čez rob modre preproge in se prepusti, da ga stojnica vsrka vase.

Barbara Bačnik